Obalno - notranjska

Soteske, kanjoni, korita

Soteska predstavlja globoko ozko dolino s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in večinoma tekočo vodo na dnu. Velikokrat skozi sotesko vodi tudi prometna pot, kot so železnica, cesta, pešpot. Soteska je poznana tudi pod imeni kanjon, globel, tesen, grapa, vintgar, korita in tesnica. Mnoge reke in potoki v Sloveniji tečejo skozi širše in ožje soteske in čez številne brzice. Zgornji tok reke Kolpe je v značilni soteski kanjonskega tipa, takšen je tudi odsek reke Save od Litije do Zidanega Mosta. Posebej značilne so zelo globoke in ozke, v apnenčaste sklade vrezane soteske, imenovane korita. Najbolj izrazita korita so na reki Soči in njenih pritokih (Koritnica, Mlinarica, Tolminka, Možnica, Zadlaščica), kjer dosežejo globine tudi do 70 metrov. V porečju reke Save so najbolj znana korita Radovne v Blejskem Vintgarju. Soteska Vintgar je za obiskovalce odprta že od leta 1893. Zarezana je med mogočnimi navpičnimi stenami hribov Boršta in Homa, krasi pa jo reka Radovna s tolmuni, slapovi in brzicami. Čez sotesko je po lesenih mostovih in Žumrovih galerijah speljana atraktivna učna pot, ki se zaključi s 13 metrov visokim rečnim slapom Šum. Ogleda so vredne še Pokljuška soteska, korita Mostnice in Ribnice v Bohinju. Pokljuška soteska se nahaja nad dolino reke Radovne in je od Bleda oddaljena 7 kilometrov. Za obiskovalce so do najlepšega osrednjega dela speljane urejene poti. Naravne znamenitosti so Pokljuška luknja, zaokrožene in tesne ravnice, stranska soteska, ki jo v dežju oživlja 22 metrov visok slap ter veliki naravni most 24 metrov nad dnom. V Kamniških Alpah so najlepša korita Velikega in Malega Predaslja v Kamniški Bistrici. Divje soteske s slapovi so še v Karavankah (Belca, Dobršnik), na Idrijskem (Zgornja Idrijca, Pršjak, Gačnik), v okolici Ljubljane (Iška in Borovniški Pekel), Socko sotesko pri Vitanju in Dolžanovo sotesko pa zaznamujejo predvsem geološke posebnosti. Dolžanovo sotesko je izdolbla hudourniška reka Tržiška Bistrica v stare zemeljske sklade. Zavarovana je bila kot naravni spomenik zaradi edinstvenega nahajališča ostankov okamnelega življenja živali in rastlin v kamninah paleozoika. Soteska je slikovita zaradi Kušpegarjevih turnov, visokih kamnih stolpov, kjer je urejeno plezališče.

Vsa Slovenija

Vir: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije,
Državna pregledna karta merila 1 : 1.000.000, 1995
www.gu.gov.si

Park Škocjanske jame - Velika dolina - Korita v Parku Škocjanske jame

Park Škocjanske jame se nahaja v bližini Divače na slikovitem Krasu. Zaradi svojega izjemnega pomena za svetovno naravno dediščino so bile Škocjanske jame v letu 1986 vpisane v seznam pri Unescu. Škocjanske jame se uvrščajo med najbolj pomemben podzemeljski pojav na območju Krasa in Slovenije ter sodijo med najbolj znamenite jame na vsem svetu. Jame je ustvarila reka Reka, ki ponika pod skalno steno, vrh ...

Soteska reke Reke

Soteska reke Reke se prične med Vremskim Britofom in Škofljami. Slikovita soteska je dolga tri kilometre in jo je ustvarila Reka pred vstopom v znamenite Škocjanske jame. Na začetku plitva dolina se kasneje poglobi v ozko sotesko, kjer so okoli sto metrov visoke prepadne stene. Soteska reke Reke naj bi nastala, ker se je podiral strop nad jamskimi rovi. Slepa dolina je zelo izrazita, ker je vrezana v d ...