Cerknica se nahaja na severnem robu Cerkniškega polja. Ima zanimivo staro mestno jedro, ki se imenuje Tabor. Leži na hribčku okoli cerkve Marijinega rojstva. Rimsko grobišče na Sinji gorici in predzgodovinski ostanki zidov na Gradišču pričajo o zgodnji poselitvi mesta. Cerknica je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1040. V 15. stoletju so se začeli turški vpad in prebivalci so bili prisiljeni na samoobrambo. O tem pričajo ohranjeni deli utrdb okoli cerkve. Ta obrambni tabor je eden izmed najbolje ohranjenih spomenikov v Sloveniji. V Cerknici so se rodili psihiater Alfred Šenko, pesnik Jože Udovič, slikar Marko Šuštaršič in skladatelj Fran Gerbič. Po njih se imenujejo tudi zgradbe. V starem mestnem jedru si lahko ogledate Glasbeno šolo Frana Gerbiča, Knjižnico Jožeta Udoviča, rojstno hišo Jožeta Udoviča, spominsko tablo Jožeta Udoviča, rojstno hišo skladatelja Frana Gerbiča, cerkev Marijinega rojstva in drugo. Cerkev, ki je posvečena Marijinemu rojstvu, izvira iz 13. stoletja. Leta 1472 so jo morali zaradi požiga Turkov na nanovo pozidati. Svojo dokončno podobo je dobila šele v sredini 16. stoletja. Zgrajena je v poznogotskem stilu in se uvršča v skupino dvoranskih cerkva. Ima čudovito notranjost.

Hrpelje so večje naselje, ki ležijo ob cesti Reka-Trst, na samem stičišču Čičarije, Krasa, Brkinov in Bržanije. So gručasto in obcestno naselje s stanovanjskimi bloki, hišami in nekdanjimi gospodarskimi poslopji. Sedanje naselje se deli na stari del in novejše območje. Prvi pisni viri omenjajo kraj leta 1304. V času Rimljanov je bila vas pomembna obcestna postojanka ob cesti Reka-Trst, ki je bila znana trgovska pot. V času od 1600-1800 je bilo Hrpelje pod zelo velikim vplivom mesta Trst. Trst je pod Habsburžani neprestano rastel in se razvijal ter s tem tudi trgovina. Domačini so zaradi tega pričeli zidati ledenice, da so v poletnem času v Trst prodajali led, ki je bil v tistem času zelo drag. Od 18. stoletja je več pisnih virov o naselju, ko je cesarica Marija Terezija uvedla zemljiški kataster, popis prebivalstva in oštevilčenje hiš. V starem vaškem jedru Hrpelij se nahajajo komunska štirna Na gorici, obnovljena leta 2009, komunska štirna Na vasi, nekdanja kašča, narodna šola iz leta 1886 in drugo. V kašči so se nekdaj zbirali pridelki za desetino, ki je bila namenjena cerkveni in grajski gospodi. Vhod s polkrožno kaluonjo nosi letnico 1775 in je zavarovan s stekleno verando. Zgradba kašče je trdo grajena, s kar 70 cm širokimi zidovi, katere povezuje za tiste čase zelo redka apnena malta, ki so jo včasih uporabljali pri gradnji gradov. V Hrpeljah se gospodarstvo stalno razvija. V kraju so zdravstveni dom, pošta, trgovina, osnovna šola Dragomirja Benčiča Brkina, občinska zgradba in drugo. Večina prebivalcev je zaposlenih v Sežani ali Kopru. V naselju je tudi železnica, ki povezuje Koper in Ljubljano.

Izola je obmorsko mesto, ki ima zanimivo staro mestno jedro. Zajema Manziolijev trg z okolico, Sončno nabrežje, Trg padlih za svobodo z okolico, Trg republike z okolico, Trg svetega Mavra z okolico, Veliki trg z okolico, Ulico Alme Vivoda z okolico in drugo. Izola skriva veliko čudovitih stvari. Ogledate si lahko Italijansko osnovno šolo Dante Alighieri, ki spada med najbolj mogočne in zgodovinske stavbe v mestu, Muzej Parenzana, cerkev svete Marije Alietske, pristanišče (madrač), arkadne loke iz leta 1531, ki so bili v sklopu Fontika in Lože, občinsko palačo, vodomet v parku na Velikem trgu, cerkev svetega Mavra, vhod v palačo Besenghi degli Ughi, molilnico bratovščine bičarjev Scuola Battuti iz leta 1451, paviljon in vodnjak v parku Pietro Coppo. Muzej Parenzana prikazuje zgodovino ozkotirne železnice Parenzana. Ta je v začetku prejšnjega stoletja povezovala kraje od Trsta do Poreča, med drugim tudi Izolo. Cerkev svete Marije Alietske izhaja iz druge polovice 11. stoletja in je najstarejša mestna cerkev. Posvetili so jo Marijinemu vnebovzetju. V notranjosti lahko vidite leseni kor, tri oltarje in orgle mojstra Nakiča. Občinska palača je bila narejena v gotskem slogu, danes pa ima še baročno pročelje iz 17. stoletja. Molilnica Scuola Battuti je bila zgrajena leta 1451 in je ena najstarejših v Izoli. Ohranjeno ima zunanjo gotsko podobo.

Lokev je manjše naselje na Krasu, ki spada v Občino Sežana. Nahaja se tik ob meji z Italijo. Lokev je sedež župnije Loke, ki je bila ustanovljena leta 1947. Ta je ob ustanovitvi obsegala še Prelože, nato ji je bila pa priključena še Lipica. Kraj je dobil ime po veliki lokvi (kalu), kjer so vaščani napajali živino. Kal ali lokev je plitva kotanja na kraških tleh, kjer se zbira deževnica. Ker je dno prekrito z nepropustno plastjo ilovice ali gline, voda ne pronica v notranjost zemlje. Lokev je bila poseljena že v času prazgodovine – najdišči Stari Tabor in Klemenka, pa tudi v obdobju Rimljanov. Oglejski patriarhi so Lokev leta 1118 podelili viteškemu redu templjarjev. V kasnejšem času je vasica večkrat menjavala gospodarje. V pisnih virih se Lokev prvič omenja leta 1234. Lokev ima lepo urejeno staro vaško jedro, okoli stolpa so obzidane domačije, ki so imele tudi obrambni značaj. Kraj je razdeljen na dva dela, ki sta med seboj precej nepovezana. Starejši del Lokve se nahaja okoli cerkve svetega Mihaela in obrambnega stolpa, v novejšem delu vasi pa je znana pršutarna, ki velja za najstarejšo pršutarno na slovenskem Krasu. Najpomembnejše znamenitosti v Lokvi so obrambni stolp, župnijska cerkev sv. Mihaela, gotska kapelica Marije Pomočnice, kaštelir Klemenka, ki je na vrhu hriba nad Lokvijo, značilne strnjene domačije in drugo. Obrambni stolp na Taboru so leta 1485 naredili Benečani, da so se zaščitili pred napadi Turkov, kasneje je bil vaška žitnica, sedaj pa je v njem urejen muzej z zbirko orožja in uniformami. Cerkev sv. Mihaela so naredili vitezi templarji in v njej so največja znamenitost freske Toneta Kralja. Ob cerkvi stoji gotska kapelica Marije Pomočnice, ki je iz leta 1426. Kokoš nad Lokvijo je eden od slikovitih vrhov gričevja, ki sežanski Kras loči od tržaškega zaliva. Tik nad Lokvijo je na vrhu hriba Klemenka kaštelir, kar je narečno ime za kraško prazgodovinsko gradišče. Ogledamo si lahko lepo ohranjeni, okoli 450 metrov dolgi, kamniti nasip. Lokavsko polje je valovit, navidezno malo kraški, z redkimi vrtačami in doli posejan travnik, ki se nahaja južno in zahodno od naselja. Blizu Lokve se nahaja jama Vilenica, v kateri so se domačini skrivali pred Turki. Je najstarejša turistična jama na svetu. V okolici Lokve so lepo urejene pešpoti ter kolesarske in jahalne steze.

Postojna je po vsem svetu znana zaradi znamenite Postojnske jame. Mesto je upravno središče občine Postojna. Leži na položnem pobočju nad dnom vzhodnega dela Spodnje Pivke, pod južnim robom Postojnskih vrat. Tukaj vodijo stara cesta, železnica in avtocesta iz smeri Ljubljane. Postojna z okolico je bila naseljena že v najstarejših obdobjih zgodovine. O prvih naselitvah na tem predelu pričajo najdbe iz Postojnske jame, Predjame in Betalovega spodmola. Najstarejši najdeni predmeti izvirajo iz dobe paleolitika, pa tudi iz kasnejših obdobij. Samo naselje se je najprej razvilo ob vznožju griča Soviča, na najstarejšem predelu, ki se imenuje Majlont, kasneje pa se je z izgradnjo železnice razširilo ob robu kotline. Staro mestno jedro Majlont je bilo temeljito prenovljeno v letih od 2007 do leta 2012 s sredstvi Evropske unije. Kraj je bil v zgodovinskih virih prvič omenjen leta 1226, leta 1432 je vas postala trg, z nadaljnim razvojem pa je Postojna leta 1909 pridobila mestne pravice. Postojna je danes urejeno, sodobno in prijazno mesto. Kot turistično mesto je poznana predvsem zaradi svetovno znane Postojnske jame, pa tudi bližnjih manjših jam, kot so Črna jama, Pivka jama in Otoška jama. Okoli 10 km od mesta se sredi visoke skalne stene nahaja Predjamski grad, ki pritegne z znano legendo o srednjeveškemu vitezu Erazmu Predjamskem. Postojna z okolico nudi domačim in tujim obiskovalcem veliko zanimivosti, predvsem čudovitih naravnih znamenitosti in kulturno zgodovinskih spomenikov. Slikoviti in razgibani tereni v okolici so primerni za pohodniške izlete, tek, jahanje, nabiranje gob in drugih gozdnih sadežev. Pester turistični utrip dajejo Postojni tudi mnoge prireditve, od katerih sta največji Viteške igre in Furmanski praznik.