Koper ima zanimivo staro mestno jedro, ki ga zaznamujejo številni pomembni kulturni in zgodovinski spomeniki. Največje arhitekturne znamenitosti so vrata Muda, Foresteria in Armeria, Pretorska palača, taverna Koper, loža iz 15. stoletja, fontico, vodnjak De Ponte, Casa Veneziana ter Carpacciova hiša. Najbolj znamenita sakralna dediščina je stolna cerkev Marijinega vnebovzetja, rotunda sv. Elija, rotunda Janeza Krstnika, cerkev in samostan sv. Marte, frančiškanski samostan Koper, cerkev sv. Ane, cerkev sv. Bassa ter cerkvica sv. Jakoba. Frančiškanski samostan sv. Ane Koper in cerkev sv. Ane se nahajata na Destradijevem trgu v starem mestnem jedru. Prvi frančiškani so prišli v Koper kmalu po smrti ustanovitelja sv. Frančiška Asiškega (1181 – 1226). V letu 1229 je mesto gotovo obiskal sv. Anton Padovanski in ustanovil prvo skupnost bratov frančiškanov. Samostan in prvotna cerkev sta se pričela graditi v letu 1493 ter bila dokončana in opremljena do leta 1513. Iz listine iz leta 1644, je razvidno, da je imel samostan v tem času obnovitvena dela. Frančiškanski samostan Koper je bil že od ustanovitve določen na vzgojno hišo in zaradi tega sta v njem potekala študij filozofije in teologije. Samostan svete Ane je bil do druge svetovne vojne eden od najbogatejših sakralnih ambientov, saj je imel v hrambi bogato knjižnico ter slikarsko zbirko znanih avtorjev, ki se je nahajala v samostanski cerkvi. Po koncu druge svetovne vojne so samostan podržavili in spremenili v zapore. Leta 2004 so frančiškani samostan dobili nazaj v posest in v letu 2006 začeli z obnovitvenimi deli, ki so potekala do leta 2008.

Koper je največje mesto ob slovenski obali Istre in sedež Mestne občine Koper. Mesto ima dva uradna jezika, ki je poleg slovenščine še italijanščina. Ob mestu se nahaja pomembno mednarodno pristanišče Luka Koper. Staro mestno jedro se nahaja na nekdanjem otoku, ki se je z nasipanjem in po naravni poti združil s kopnim delom. Slikovito mestno jedro s številnimi kulturnimi spomeniki je ohranilo osnovne značilnosti srednjega veka. Na Kapodistriasovem in Giodanovem trgu se nahaja Pokrajinski arhiv Koper, cerkev in samostan sv. Klare, spomenik Ioannisa A. Kapodistriasa – prvi grški guverner, cerkev in samostan sv. Marte iz leta 1621, cerkvica in oratorij sv. Justa, palača Tiepolo in drugo. Gradnja cerkve sv. Marte je trajala tri leta, nato se ji je priključil še samostanski kompleks. V cerkvi je oltarna slika, ki je ena izmed najlepših umetnin v Kopru. Prikazuje Marijo z otrokom, ki blagoslavlja prizadete od strašne kuge in sprejema mesto v svoje varstvo. Koprska veduta na oltarni sliki je izjemno dragocen dokument, ki prikazuje podobo mesta v dvajsetih letih 17. stoletja.

Koper je največje mesto ob slovenski obali Istre in sedež Mestne občine Koper. Mesto ima dva uradna jezika, ki je poleg slovenščine še italijanščina. Ob mestu se nahaja pomembno mednarodno pristanišče Luka Koper. Staro mestno jedro se nahaja na nekdanjem otoku, ki se je z nasipanjem in po naravni poti združil s kopnim delom. Slikovito mestno jedro s številnimi kulturnimi spomeniki je ohranilo osnovne značilnosti srednjega veka. Na Kapodistriasovem in Giodanovem trgu se nahaja Pokrajinski arhiv Koper, cerkev in samostan sv. Klare, spomenik Ioannisa A. Kapodistriasa – prvi grški guverner, cerkev in samostan sv. Marte iz leta 1621, cerkvica in oratorij sv. Justa, palača Tiepolo in drugo. Gradnja cerkve sv. Marte je trajala tri leta, nato se ji je priključil še samostanski kompleks. V cerkvi je oltarna slika, ki je ena izmed najlepših umetnin v Kopru. Prikazuje Marijo z otrokom, ki blagoslavlja prizadete od strašne kuge in sprejema mesto v svoje varstvo. Koprska veduta na oltarni sliki je izjemno dragocen dokument, ki prikazuje podobo mesta v dvajsetih letih 17. stoletja.

Kidričeva ulica v starem mestnem jedru Kopra je posejana z mnogimi zanimivimi stavbami kot so cerkev Svetega Nikolaja in oratorij Svete Trojice, Servitski samostan, palača Totto ex Gavardo, palača Belgramoni – Tacco, kjer je sedež Pokrajinskega muzeja Koper in drugo. Cerkvica Svetega Nikolaja je bila zgrajena leta 1594. Vanjo so zahajali predvsem mornarji z družinami, ki jim je bil sveti Nikolaj zaščitnik. V notranjosti cerkve lahko vidimo enoladijski prostor z velikimi platni beneški slikarjev iz prve polovice 17. stoletja. Nekdanji Servitski samostan je bil ustanovljen leta 1453. V 19. stoletju je bila v njem javna bolnišnica, po koncu druge svetovne vojne pa pokrajinska bolnišnica. Od leta 1996 je zgradba zapuščena in prepuščena propadanju. Njegovo obnovo pripavljata upravljalca objekta, ki sta Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Univerza na Primorskem. Palača Belgramoni Tacco iz začetka 17. stoletja je primer čudovite baročne meščanske arhitekture.

Piran je lepo obmorsko mesto, ki čez celo leto pritegne mnogo obiskovalcev. V Bolniški ulici si lahko ogledate minoritski samostan sv. Frančiška, minoritsko cerkev sv. Frančiška, cerkev Marije Snežne, galerijo Marko Jezernik in mnoge druge zanimive stavbe. Samostan svetega Frančiška je bil ustanovljen že pred letom 1301. Prvotni samostan je bil zgrajen v gotskem slogu in pritličen. Samostan so nato v 17. in 18. stoletju povečali in prenovili. V njem so bratje minoriti opravljali svoje poslanstvo vse do leta 1954, ko je bil nato v celoti nacionaliziran. Leta 1996 je bil z denacionalizacijo vrnjen bratom, ki so takoj začeli z njegovo obnovo. Ta je samostanu vrnila prostorsko harmoničnost, arhitekturno skladnost in prvotno namembnost. Samostanski Križni hodnik je eno najbolj akustičnih prizorišč v Sloveniji. V poletnem času tukaj potekajo mnoge glasbene prireditve. Zunanja podoba cerkve sv. Frančiška izvira iz 19. stoletja, notranjost pa iz 17. stoletja. Pred cerkvijo se nahaja manjši trg, kjer je bilo včasih pokopališče. Cerkev Marije Snežne je bila prvič omenjena v letu 1404. V prezbiteriju lahko vidite baročni oltar iz 17. stoletja. Na vzhodni strani nad vhodom glavna slika prikazuje čudež snega. Sega v drugo polovico 17. stoletja. Na slavoločni steni so leta 1969 odkrili sliki Križanja in Oznanjenja.

Strunjan je zanimivo naselje, ki se nahaja med Piranom in Izolo. V bližini rtiča Strunjan je renesančna cerkev Marijinega prikazovanja in nekdanji benedektinski samostan, kjer je sedaj Center za usposabljanje Elvire Vatovec. Prvotna cerkvica je na tem mestu stala že okoli leta 1200. Zanjo so skrbele redovnice benediktinke, ki so imele svoj samostan pri cerkvici sv. Bassa, kjer je danes vila Tartini. Cerkev je leta 1463 dala obnoviti bogata piranska vdova Osvalda Petronio Barcazza in po njej je svetišče dobilo ime Barcazza. Najpomembnejša letnica je noč iz 14. na 15. avgust leta 1512, ko se je pri vratih stare cerkvice dvema čuvajema vinogradov prikazala Marija. Po tem dogodku je cerkev postala najpomembnejša istrska božja pot. Dogodek prikazanja je slikar Francesco Valerio naslikal na les okoli leta 1520 in ta podoba še danes krasi glavni oltar. V naslednjih desetletjih so cerkev povečali. Piranski župnik Tomaž Gregolin je za cerkev v letih od 1656 do 1671 ustvaril več slik. Leta 1907 so za strunjansko romarsko svetišče prevzeli skrb sinovi sv. Frančiška Asiškega. Leta 1955 so upravo strunjanskega svetišča prevzeli slovenski frančiškani province sv. Križa, ki ima sedež v Ljubljani. Marca 1961 je Strunjan postal samostojna župnija Marijinega prikazanja, romarska cerkev pa je od takrat tudi župnijska.

Tomaj je kraško naselje, ki se nahaja na pobočju griča Tabor. Leži ob glavni cestni povezavi Sežana – Nova Gorica. Vas je sestavljena iz več delov in sicer Na Placu, Brdo, Klenk, Brdce, Košac in Prtabor. Središče Tomaja je Na Placu, kjer je spomenik posvečen žrtvam vojne in zanimiva kapelica, ki spada v tip odprtih kapelic, je izklesana iz kamna in posvečena Devici Mariji. Na mestu sedanje župnijske cerkve sv. Petra in Pavla je nekdaj stala najstarejša cerkev na območju Krasa, ki je bila sezidana v 11. stoletju in posvečena sv. Pavlu. Današnja cerkev je bila narejena leta 1446 v poznogotskem slogu in njeno notranjost je poslikal Tone Kralj v času od 1929 do 1930. V župnišču hranijo zanimivo knjižnico, ki ima knjige v kar 37 jezikih, določeni rokopisi segajo v 17. stoletje. Ob pokopališču se nahaja še cerkev device Marije, ki je bila posvečena leta 1649. V družinski hiši Kosovelovih je na ogled spominska zbirka družine Kosovel, ki vsebuje dela in osebne predmete znanega pesnika Srečka Kosovela ter ostalih članov družine. Tla v okolici Tomaja so zelo primerna za trto refošk, zato tukaj pridelujejo odlično in znano vino teran. Tradicionalni dogodki v Tomaju so ocenjevanje vin, pohod po Kosovelovi poti, literarni večeri, prireditev V osrčju dežele terana – pokušina vin, pust in drugo.