Park Škocjanske jame se nahaja v bližini Divače na slikovitem Krasu. Zaradi svojega izjemnega pomena za svetovno naravno dediščino so bile Škocjanske jame v letu 1986 vpisane v seznam pri Unescu. Škocjanske jame se uvrščajo med najbolj pomemben podzemeljski pojav na območju Krasa in Slovenije ter sodijo med najbolj znamenite jame na vsem svetu. Jame je ustvarila reka Reka, ki ponika pod skalno steno, vrh katere se nahaja vas Škocjan, po katerih so jame tudi dobile ime. V vhodnem predelu Škocjanskih jam se je na okoli 450 metrov dolgem odseku skozi geološko zgodovino porušil strop in nato sta nastali dve udornici, ki sta Mala in Velika dolina. Velika dolina ima prepadne, od 140 do 160 metrov visoke navpične stene. Dolini sta med seboj ločeni z naravnim mostom, pod katerim se reka Reka v slapu izliva v čudovito jezero. V Veliki dolini se nahajajo vhodi v tri slikovite in pomembne jame, ki so naslednje: 600 metrov dolga Tomičeva jama, Ozka špilja in 30 metrov dolga Jama nad jezerom. Tomičeva jama je dobila ime po okrajnem glavarju Mateju Tomincu, ki je dal narediti pot v Veliko dolino. V jami so v ilovici našli sledove bivanja človeka v času od mezolitika do antike. V obeh udornicah, Mali in Veliki Dolini, uspeva bogato rastlinstvo, ki je značilno tako za mediteranski kot alpski svet. Takšna botanična pestrost je nastala zaradi specifičnih mikroklimatskih razmer. V obeh dolinah uspeva osem taksonov, ki so uvrščeni v kategorijo redkih vrst. V Veliki dolini je edino nahajališče bršljanovega pojalnika na območju Slovenije. V zahodnem predelu Velike doline reka Reka dokončno steče pod zemljo skozi Reški rov ob Schmidlovi dvorani.

Sokoliči so manjša strnjena vasica, ki spada v Mestno občino Koper. Kraj leži na samotni legi med tesno stisnjenimi grapami. V vasi je le nekaj hiš, od katerih so nekatere prenovljene in jih domačini uporabljajo samo za sprostitev ob vikendih. Pod Sokoliči se razprostira nekaj vinogradov, ki služijo vaščanom kot dopolnilna dejavnost. Do slapa Veli vir nas usmerjajo leseni kažipoti, ki se nahajajo na začetku in koncu vasi. Tik pred vasjo se nahaja tudi urejeno parkirišče. Od izhodišča se usmerimo po kolovozu, ki vodi desno v borov gozd in se spušča v dolino potoka Veli Vir. Naslednji kažipot nas usmeri v levo smer na stranski kolovoz. Ob njem se na levi strani nahaja travnik in ko pridemo do konca, se kolovoz razcepi. Zavijemo v desno smer in se spustimo do potoka, ki ga dosežemo tik nad slapom Veli vir. Slap je visok okoli osem metrov. Najboljše ga je obiskati v zgodnji pomladi ali v pozni jeseni, pa tudi v zimskem času z veliko padavinami. V poletnem času oziroma ob daljših obdobjih suše Veli vir presahne. Pot do slapa je nezahtevna in primerna za vsakogar. Obisk slapa Veli vir traja približno tri četrt ure, zato lahko izlet podaljšamo še s kratkim vzponom na Gradec nad Sočergo. Na Gradcu stoji cerkev sv. Kirika s pokopališčem, ki sega v rimski čas, malce naprej pa so se ohranili še kamniti okopi nekdanjega gradišča. Poleg tega nas na Gradcu pričaka tudi lep razgled na okolico.

Trebeše so manjša gručasta vas v slovenski Istri, ki se nahaja približno 20 km od Kopra. Do kraja pridemo po cesti Gračišče – Gradin. Trebeše spadajo v Mestno občino Koper. Zgradbe v vasi so večinoma narejene iz kamna, novejše pa so iz sodobnih materialov. Nad vasjo Trebeše v smeri proti vasi Butari se nahaja lovska koča. Slap Stranice se nahaja pod vasjo Trebeše. Tik pred prvo hišo v vasi je na levi strani dovolj prostora, da parkiramo vozilo. Od izhodišča do slapa je približno 15 minut. Kažipoti se nahajajo na kratkih stebričkih nizko nad tlemi, v pomoč so pa tudi modro-rdeče oznake. Od izhodišča vodi potka proti jugu v dolino Stranice in po okoli 200 metrih pripelje do razpotja s kažipotom. Kolovoz vodi proti Mazurinovem mlinu v dolino Dragonje, pot do slapa pa zavije ostro levo. Po približno 100 metrih nas pripelje do skalne police, preko katere pada slap Stranice. Nad spodmolom slapa je potrebno biti previden, da ne pride do zdrsa v globino. Do vznožja slapa se je treba previdno spustiti po desnem bregu. Slap Stranice pod Trebešami je s svojimi okoli 20 metri višine najvišji slap v Slovenski Istri. Nahaja se na potoku Stranica, ki zbira vode izpod Dolgega brda in Tremona ter se v njenem zgornjem toku izliva v reko Dragonjo. Slap Stranice je najbolj vodnat ob močnejših padavinah jeseni, pozimi in spomladi. V poletnih mesecih vodotoki v slovenski Istri pogosto vsaj deloma presahnejo in z njimi seveda tudi slapovi.