Socerb je slikovita istrska vas, ki spada v Mestno občino Koper. Gručasto naselje se razprostira na pomolu, na meji apnenca in fliša. Približno 30 metrov nad vasjo se nahajajo ruševine gradu Socerb, kjer je tudi gostišče. Sveta jama Socerb leži v borovem gozdičku, okoli 300 metrov vzhodno od gradu Socerb. V jami je cerkev Sveta jama, ki je edina podzemna cerkev na območju Slovenije. Po legendi naj bi v jami prebival tržaški mučenec in svetnik sv. Socerb, ki so ga usmrtili leta 284. V prvi predel jame se dostopa po kamnitih stopnicah. V tem prostoru se nahaja naravni kamniti oltar, ki je še sedaj svetišče in predstavlja edino podzemno cerkev v Sloveniji. Nekdaj so jo obiskovali tržaški romarji ter romarji iz območja Čičarije in Istre. Prihajali so 24. maja, ko je bil god sv. Socerba. Ta običaj so nato opustili po koncu druge svetovne vojne. S Sveto jamo na Socerbu upravlja Jamarsko društvo Dimnice iz Kopra. Redni vodeni ogledi jame potekajo vsako nedeljo ob drugi uri popoldan. Iz gradu Socerb se odpira čudovit razgled na bližnji Tržaški zaliv s Trstom.

Divaška jama se nahaja ob cesti Divača – Lokev in je od naselja Divača oddaljena okoli en kilometer. V okolici Divače se nahaja kar okoli 140 jam, od katerih so najbolj znamenite Kačna jama, Škocjanske jame, Mejame, Divaška jama in Brezno treh generacij. Divaška jama je dolga 700 metrov in ima okoli 1500 metrov urejenih poti. Obiskovalci se pri ogledu jame spustijo do globine 76 metrov. V Divaško jamo dostopamo skozi udorno vrtačo in umetno prekopan rov, v vhodno dvorano. Tukaj so jamarji jamarskega društva Gregor Žiberna iz Divače v letu 1987 obnovili stopnice in tako omogočili, da se je lahko vstopalo v jamo. Poleg tega vhoda v jamo vodi še drugi vhod, ki pelje preko 25 metrov globokega brezna, po katerem prav tako pridemo v vhodno dvorano. Plesna dvorana ali vhodna dvorana je prostor, v katerem ob raznih praznikih potekajo različne kulturne prireditve. Do te dvorane še sega dnevna svetloba. Divaško jamo odlikuje izjemno bogato kapniško okrasje, rjavo obarvano, ter kopasti stebri in stalagmiti, ki segajo do 20 metrov visokega stropa. Obiskovalci si ob obisku jame ogledajo Samotarjevo molilnico, Šipka sotesko, Dvorano kralja Matjaža s podrtim stalagmitom – spečim kraljem Matjažem, orjaški stalagmit po imenu Kralj Samo, udor Pekel, Sotesko slapov, Kalvarijo z gozdom stalagmitov in stebrov, razgledni rob Belvedere in drugo. Iz tega roba se odpre čudovit pogled na veliko dvorano, ki se imenuje Žibernova dvorana, kjer se doseže najnižja točka. To dvorano sestavlja veliko lepih kotičkov in kapniških skupin, kot so Zakladnica, Turški britof, Biserna vilenica, Kronski grič, Štefanijin balkon in Spomenik princa Rudolfa. Največje bogastvo v jami predstavlja Zakladnica z številnimi belo – rdečimi zavesami, velikimi kristali in helektitnimi izrastki. Divaška jama se zaključi z dvignjenim kapniškim rovom Nebesi in Nebeškimi orglami. V jami živita pajek in jamski hrošč ter še nekaj drugih vrst zavarovanih in redkih jamskih živali. Divaško jamo je leta 1884 odkril Gregor Žiberna, ki se je imenoval Tentava in že tri leta po njegovem odkritju je bila na razpolago za turistične oglede. Divaška jama je eden od najstarejših ohranjenih rovov reke Reke. Ta danes ponika v slikovite Škocjanske jame. Jama je na razpolago za oglede od meseca maja do septembra vsako nedeljo ob 11. uri. Možno jo je obiskati tudi izven urnika po predhodni najavi. Obisk Divaške jame traja okoli eno uro.

Postojnska jama je ena najlepših in najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v svetu in Evropi. Na leto jo obišče več kot 500 000 ljudi. Za turistični obisk je odprto 5,3 km jame. Nahaja se v bližini Postojne in je največji kraški jamski sistem v Sloveniji. Dolga je 20.570 m in njena največja globina je 115 m. Stalna temperatura jame se danes giblje med 8 in 10 stopinj Celzija. Jamo je ustvarila ponikalnica reka Pivka, ki iz Postojnskega kraškega polja ponikne pod hrib Sovič in nadaljuje svoj podzemni tok proti podzemnemu sotočju z reko Rak v Planinski jami in priteče na plano kot reka Unica. Del postojnskega jamskega sistema so poleg Postojnske in Planinske jame še Črna jama, Otoška jama, Magdalena jama, Pivka jama... Jama slovi tudi po človeški ribici. V koncertni dvorani večkrat potekajo koncerti simfoničnih orkestrov, saj ima izjemno akustiko. Dvorana ima prostornino 3000 m3, vanjo gre lahko do 10.000 ljudi. Jama je imela glede na najdene stare stenske napise obiskovalce že v 13. stoletju. Knjiga obiskovalcev se vodi od leta 1819. Električna razsvetljava, ki je nadomestila bakle in sveče, je bila uvedena že leta 1884. Leta 1872 so bili postavljeni železniški tiri, po katerih so sprva jamski vodniki potiskali vozičke z obiskovalci, danes pa vlak poganjajo manjše električne lokomotive. Do danes si je jamo ogledalo že 34 milijonov obiskovalcev.

Škocjanske jame se nahajajo na čudovitem Krasu v bližini Divače. S prostornostjo dvoran in podzemne soteske imajo posebno mesto med jamami v Sloveniji. Škocjanske jame sestavlja splet enajstih jam, ponorov, naravnih mostov, udornic in še mnogo drugega. Pri UNESCO so vpisane v Seznam svetovne dediščine že od leta 1986 zaradi svoje edinstvene kulturne in naravne dediščine. V jami lahko vidimo zavese, velike ponvice in raznobarvne, tudi ogromne kapnike imenitnih oblik. Škocjanskim jamam daje temeljni pečat Velika voda – Reka, ki bučno dere v brzicah, pada v slapovih in se umirja v jezercih ter tolmunih. Škocjanske jame si je možno ogledati v spremstvu izkušenih vodičev. Ogled traja poldrugo uro. Turistični ogled zajema ogled Paradiža, Podorne dvorane, Velike dvorane, Tihe jame, ki je bila odkrita leta 1904, Šumeče jame, ozkega Henkejevega kanala s Cerkvenikovega mostu, Šumeče jame, Schmidlove dvorane in drugo. Cerkvenikov most je bil zgrajen po načrtih domačina Franca Cerkvenika leta 1937 in temeljito so ga obnovili leta 2003. Podzemni svet lahko zapustimo po urejeni pešpoti ali pa se peljemo z dvigalom.