Planinska jama se nahaja na južnem robu Planinskega polja. Do nje dostopamo od Ravbarjevega stolpa in po stezi do Unice, nato pa čez mostiček ob mali hidroelektrarni, v nekdanji žagi, do prepadne stene v vhodom v jamo. Obisk nekdaj zelo znane turistične jame je voden.
Jama leži pod visoko prepadno steno zatrepne doline. Je ena najbolj zanimivih in največjih vodnih jam v Sloveniji, ki jo odlikuje slikoviti vhod. Pod okoli 100 metrov visoko steno se razprostira eden najbolj mogočnih jamskih izvirov z muhasto kraško naravo. Planinska jama se odlikuje s številnimi jezeri, ogromnimi podzemeljskimi dvoranami, pogosto prekinjenimi ponori, pestrimi kapniki in značilno posebnostjo – sotočjem dveh podzemeljskih rek, Raka in Pivke.
Iz nje priteka ob dežju Unica, ki zbira vodo iz Postojnske kotline, Rakove doline, iz Javornikov ter iz Loškega in cerkniškega polja. Ob sušnem času iz Planinske jame teče le majhen potoček, večinski del Unice izvira takrat v bližnjih Malnih. V jami znaša skupna dolžina vseh raziskanih rovov 6 kilometrov. Za kar osem metrov visokim in 20 metrov širokim vhodom se glavni rov razširi do 40 metrov, strop pa se dvigne tudi 70 metrov visoko.
Po pol kilometra se enotni vhodni rov razdeli v dva rokava. Iz 2 km dolgega Pivškega rokava priteka reka Pivka, ki ponika pri Postojni, po 2,5 km dolgem Rakovem ali vzhodnem rokavu pa se pretakajo vode iz Javornikov in Rakove doline. Na območju obeh rokavov sta globoka sifona in do njih je možno dostopati s primerno jamarsko opremo in izkušenostjo le ob nizki vodi. V obdobju visoke vode ovira vožnjo s čolnom, še zlasti po Pivškem rokavu, močan tok. Rakov rokav pa je na velikih predelih zalit do stropa.
V Planinski jami je poleg vodnih rovov nekaj suhih stranskih rovov, ki pripadajo starejšim razvojnim fazam jamskega sistema na pritočni strani Planinskega polja. Planinska jama je poznana tudi po živalstvu. V njej v vhodnem delu prebivajo netopirji, drobni, slepi in prosojni rakci ter močeril – človeška ribica.