Postojna je mestno naselje in upravno središče občine Postojna. Razprostira se na položnem pobočju nad dnom vzhodnega območja Spodnje Pivke, pod južnim robom Postojnskih vrat, kjer je najbolj zložen prehod iz notranjosti Slovenije proti morju. Največja znamenitost Postojne je Postojnska jama.
V pisnih virih se kraj prvič omenja leta 1226, leta 1262 je omenjena vas Postojna, leta 1369 pa se pojavi ime Posthojma, Postoyna. Leta 1432 je bila Postojna povzdignjena v trg. Središče je bil grad Postojna na Soviču, ki je pripadal oglejskim patriarhom in od leta 1371 Habsburžanom. Ko je grad leta 1689 pogorel, so leta 1700 postavili na trgu novo palačo. Leta 1777 so sredi naselja sezidali baročno cerkev svetega Štefana. Leta 1909 je Postojna postala mesto.
Leta 1857 se je povečal prometni pomen kraja, ko so zgradili železniško progo Dunaj – Trstol. Zaradi središčne lokacije med Gorico, Ljubljano, Trstom in Reko ter ugodnih prometnih poti je Postojna že od nekdaj gospodarsko in upravno središče velikega območja Notranjske. Na tem delu se nahaja veliko gozdov in zaradi tega se je razvila lesna, kasneje pa tudi strojna in živilska industrija.
Zaradi svetovno znane Postojnske jame in sistema podzemske reke Pivke Postojna predstavlja središče kraškega in eno pomembnejših središč slovenskega turizma. Prav tako je izobraževalno središče z višjo šolo, gozdarsko šolo in srednješolskim centrom ter kulturno in zdravstveno središče. Postojna ima številne kulturno – zgodovinske znamenitosti, kot so cerkev sv. Štefana, Notranjski muzej (Muzej Krasa), mestna hiša, spomenik Miroslavu Vilharju, ruševine srednjeveškega gradu Adelsberg na griču Sovič in drugo.
Staro mestno jedro naselja Majlont se nahaja tik pod vznožjem razglednega hriba, ki je tudi priljubljena rekreacijska točka. V Postojni je od leta 1947 tudi Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Postojna je sodobno, prijazno in urejeno mesto, ki privablja številne domače in tuje obiskovalce.