Pivško kotlino, ki se razprostira ob razvejani reki Pivki, odlikujejo edinstveni kraški pojavi. Na površju se pojavijo mnogi bruhalniki in izviri, ki nato napolnijo nižje večje in manjše kraške kotanje in na ta način nastane kar sedemnajst presihajočih jezer.
V občini Pivka se nahaja dvanajst presihajočih jezer, ki so Klenško jezero, Petelinjsko jezero, Palško jezero, Parsko jezero, Radohovsko jezero, Veliko in Malo Drskovško jezero, Laneno jezero, Kljunov ribnik, Kalško jezero, Malo in Veliko zagorsko jezero. Med Pivškimi presihajočimi jezeri sta obstojnejši in večji Palško ter Petelinjsko jezero. Jezera so vedno atraktivna in vredna ogleda.
Palško jezero se razprostira severno od Palčja, v okoli pol kilometra široki in poldrugi kilometer dolgi kraški globeli, z dokaj ravnim nasutim dnom, v višini med 543 in 550 metrov. Je največje kraško jezero ob Pivki, ki ga po trajanju prekaša le Petelinjsko jezero. Okoli četrt leta je v globeli jezerska voda, drugače pa je Palško jezero suho. Ko je močnejše deževje, vre voda iz kraškega podzemlja večinoma na vzhodnem delu ob vznožju Škrljaka, najmočnejši izvir pa predstavlja Matijeva jama, iz katere priteka manjša reka. Tukaj gre za tipično kraško estavelo, v katero jezero ob upadanju tudi odteka.
Vode iz Matijeve jame ljudje niso nikoli uporabljali, so pa nekdaj iz nje črpali vodo za vojaške potrebe. V jami so našli tudi človeške ribice. Gladina kraške vode niha za več kot 45 metrov, po ljudski pripovedi naj bi bilo Palško jezero najbolj polno leta 2000. Jezero dobiva vodo v večini iz prevotljenega podzemnega krasa ob vznožju Javornikov, ob upadanju pa oskrbuje Petelinjsko jezero, ki leži nekoliko nižje.