Postojna je slikovito mestno naselje in upravno središče občine Postojna. Največja mestna znamenitost je svetovno znana Postojnska jama, ki jo je obiskalo že preko 34 milijonov obiskovalcev. Postojna je postala mesto leta 1909. Najstarejši predel mesta je Majlont, ki se razprostira pod razglednim hribom Sovičem.
Kraj se razteza na skrajnem vhodnem robu Pivške kotline na južni strani Postojnskih vrat, ki predstavlja naravni prehod iz Srednje Evrope do Jadrana. V pisnih virih se prvič omenja leta 1226. Na griču Sovič je bil grad oglejskih patriarhov in sedež obsežnega gospostva. V posest Habsburžanov je prešel leta 1371. V letu 1498 se Postojna omenja kot trg. Ob vznožju Soviča so leta 1700 postavili spodnjo graščino, saj je grad leto prej uničila strela. V graščini je danes sedež Inštituta za raziskovanje Krasa. Župnija je bila ustanovljena leta 1770 in takrat je bila sezidana tudi cerkev sv. Štefana. Na razvoj mesta sta veliko vplivala odlična prometna lega in Postojnska jama. Danes je Postojna kulturno, zdravstveno, gospodarsko in trgovsko središče Notranjske. Ljubljanska cesta je osrednja cesta, ki vodi skozi samo središče Postojne. Na tem delu najbolj izstopajo palača na Ljubljanski 5, mestna hiša, vila na Ljubljanski 10, nekdanja deška meščanska šola, spomenik Sardincem in drugo. Mestna hiša Postojna se nahaja v središču mesta, na Ljubljanski cesti 4.
Palača se uvršča med profano stavbno dediščino. Je historicistično oblikovana dvonadstropna zgradba s tlorisom v obliki črke U. Rizalitno izstopajoč petosni del vhodne fasade ima polkrožno zaključen vhodni portal. Zgradba ima sedemosna stranska trakta. Zgrajena je bila leta 1908, v njej je bil sedež okrajnega glavarstva.