Postojna je zanimivo mesto, ki ima okoli 8500 prebivalcev. Leži na skrajnem vzhodnem robu Pivške kotline na južni strani Postojnskih vrat, naravnim prehodom iz predela Srednje Evrope do Jadrana. Postojna je svetovno znana po čudoviti Postojnski jami, o kateri je pisal že Valvasor.
V pisnih virih se kraj prvič omenja leta 1226. Na hribu Sovič, ki se razteza nad mestom, je bil grad oglejskih patriarhov, kasneje goriških grofov in v njem je bil sedež obsežnega gospostva. V letu 1371 je prešel v last Habsburžanov. Grad in naselje Maljont, ki je najstarejši del mesta in se je razvilo pod razglednim gričem Sovičem, sta prehajala iz roke v roko različnim mogočnikom. V letu 1498 je bila Postojna že omenjena kot trg. Ob vznožju Soviča je leta 1700 nastala spodnja graščina, saj je grad leta 1689 uničila strela. V graščini je sedaj sedež Inštituta za raziskovanje Krasa. Župnija je bila ustanovljena leta 1770 in takrat je bila sezidana tudi župnijska cerkev sv. Štefana. Postojna je postala mesto leta 1909. Na razvoj mesta sta odločilno vplivala Postojnska jama in idealna prometna lega. Ljubljanska cesta je osrednja cesta, ki vodi skozi samo središče Postojne. Na tem delu najbolj izstopajo palača na Ljubljanski 5, mestna hiša, vila na Ljubljanski 10, nekdanja deška meščanska šola, spomenik Sardincem in drugo.
Vila na Ljubljanski 10 se uvršča med profano stavbno dediščino. Stoji v samem mestnem središču. Zgrajena je bila v letih 1903-1904. Vhodna fasada je poudarjena z balkoni, rizalitom in obdelanimi vogali. Okvirji oken so oblikovani v ometu. Reprezentativno sta obdelani tudi stranski fasadi. Ob vili se razprostira vrt.