Naselje Planina se nahaja ob magistralni cesti Logatec – Postojna. Razteza se na jugozahodnem robu značilnega kraškega Planinskega polja, pod hribom Grmada. Pod vrhom hriba stoji znana božjepotna, gotsko zasnovana Marijina cerkev. Kraj je razdeljen na dva dela, ki sta Gornja Planina, njen poseben del je Grič in Dolnjo Planino.
Ima tudi zaselke, ki so Malni, Kačja vas in ruševine gradu Hasberg. Z logaške strani pa se nahaja samostojen zaselek Liplje z osmimi hišami. V kraju prebiva okoli 800 prebivalcev. Planina je bila dolgo časa prometno pomembno naselje zaradi svoje lege ob vznožju cestnih serpentin, ki se vzpenjajo do Postojnskih vrat. Od njih se cesta nato spusti v Postojnsko kotlino in naprej proti Tržaškemu zalivu. Prometna pot med notranjostjo in morjem je potekala tukaj že v predrimski dobi.
V letu 1217 se omenjata trg in mitnica goriških grofov. V kasnejšem času je bila Planina kraj tovornikov, o čemer pričajo stare hiše, ki imajo široke napušče, obsežna dvorišča in nekdanji veliki konjski hlevi. Po zgraditvi železnice je bilo vozarjenje opuščeno. Planino je razmejitev med Jugoslavijo in Italijo po prvi svetovni vojni razdelila na dvoje. Državna meja je bila postavljena skozi zahodno območje naselja, ki je tako postalo obmejni kraj z mejnimi službami.
Planina ima dve cerkvi, ki sta baročna župna cerkev sv. Marjete iz leta 1771 in poznobaročna cerkev sv. Roka v kateri je slika Matere božje, ki je delo Metzingerja. Sredi naselja stoji spomenik žrtvam druge svetovne vojne. V vasi je spomenik Miroslavu Vilharju (1818-1871), pesniku in skladatelju ter pobudniku narodnega tabora 1869 na Kalcu pri Baču. Na rojstni hiši je vidna spominska plošča.