V porečju Ljubljanice se stekajo vode slovenskih naravnih znamenitosti, kot so na primer slavna Postojnska jama, Rakov Škocjan, presihajoče Cerkniško jezero, številni izviri pri Vrhniki in Planinsko polje. Ljubljanica se na Planinskem polju imenuje Unica.
To je le eno izmed sedmerih imen kraške ponikalnice, ki je še pred ledenimi dobami tekla po površini, nato pa si je postopoma utrla podzemsko pot v apnenčastih kamninah. Njena voda izginja v številnih ponorih. Pri nizkem vodostaju ponikne pred naseljem Laze, pri višjem vodostaju pa se razlije iz struge po meandrih proti severnemu delu polja, kjer so največji ponori Pod stenami.
V bližini se nahajata Putickovi štirni, ki sta požiralnika, zaščitena z mrežama. Le-ta preprečujeta, da bi se zamašila s plavjem, ki ga prinaša voda. Ko pretok Unice v južnem območju polja preseže 60 m3/s, ponori ne morejo požirati vse vode in zaradi tega ta prestopi bregove in se razlije po polju. Takrat se Planinsko polje spremeni v jezero, iz katerega so vidni le vrhovi dreves. Poplave so najbolj pogoste v jesenskem času in trajajo okoli mesec in pol. Obseg poplav je lahko zelo različen.
Ob manjših zalije voda okoli 2 km2, ob največjih poplavah pa tudi do 11 km2 ozemlja. Izjemno visoki poplavi sta bili v letu 1820 in 1923. Takrat se je Jakovški hrib spremenil v otok, ker je voda zalila vse poti, ki vodijo nanj. Reka Unica velja za eno izmed najbolj priljubljenih evropskih voda za športni ribolov na lipana, v njej pa imajo svoje bivališče tud krapi, potočne postrvi in ščuke.