Postojna je mestno naselje in upravno središče občine Postojna. Leži na skrajnem vzhodnem robu Pivške kotline na južni strani Postojnskih vrat, naravnim prehodom iz območja Srednje Evrope do Jadrana. Najstarejši del mesta je Majlont, ki se razprostira ob vznožju griča Sovič.
Na območju Postojne vodijo avtocesta, stara cesta in železnica v smeri prestolnice Ljubljana, ki je oddaljena okoli 50 kilometrov. K Postojni spadata še zaselka Mačkovec in Ravbarkomanda, oba sta na predelu Postojnskih vrat. Ker je na območju veliko gozdnatih površin, se je razvila lesna, pozneje pa tudi živilska in strojna industrija. Pomembna gospodarska panoga je turizem. Razvijati se je začel leta 1857, ko so zgradili železniško progo Dunaj – Trst. Leta 1874 je bil odprt prvi Grand hotel na Krasu. Leta 1883 je bilo ustanovljeno prvo olepševalno in turistično društvo na Slovenskem, šest let kasneje pa je bilo ustanovljeno tudi prvo Jamarsko društvo Antron. Postojna je doživela pravi turistični razcvet po drugi svetovni vojni. Danes je mesto gospodarsko, trgovsko, kulturno in zdravstveno središče Notranjske. Ljubljanska cesta je osrednja cesta, ki vodi skozi samo središče Postojne. Na tem delu najbolj izstopajo palača na Ljubljanski 5, mestna hiša, vila na Ljubljanski 10, nekdanja deška meščanska šola, spomenik Sardincem in drugo.Nekdanja deška meščanska šola se uvršča med profano stavbno dediščino. Nahaja se v središču mesta, na Ljubljanski cesti 2.
Šola je bila sezidana v letih 1907-1909. Fasada je ambiciozno zasnovana z vhodom, ki je nameščen pod dvojno arkadno odprtino. Talni zid in ločni elementi so narejeni iz grobo klesanih kamnov. Stavba je delo arhitekta Josipa Costaperaria. Danes je v njej sedež Ljudske univeze Postojna.