Postojna je mestno naselje in upravno središče občine Postojna. Razteza se na vzhodnem robu Postojnske kotline, na prehodu iz celinske Slovenije v zaledje Tržaškega in Kvarnerskega zaliva. Je največji kraj v kotlini in oskrbovalno središče.
Zaradi lahke dostopnosti Pivške kotline iz notranje Slovenije skozi Postojnska vrata in proti Jadranu so se skozi kotlino že v davnini selila različna ljudstva. Prisotnost ledenodobnega človeka dokazujejo arheološke najdbe iz časa paleolitika v Otoški in Postojnski jami, bližnjem Betalovem spodmolu in drugod. Postojna je v pisnih virih prvič omenjena leta 1226. Na bližnjem griču Sovič (677 metrov) nad mestom sta se nahajala predzgodovinsko gradišče in kasneje rimska utrdba. Sedaj so tam razvaline srednjeveškega gradu Adlsberg (Postojna) imenovanega tudi Stari grad, ki je prvič omenjen leta 1228, potem pa šele leta 1327. V 12. stoletju so ga zgradili grofje Andeški, potem pa je prešel v posest oglejskih patriarhov. V letu 1371 so ga od Ogleja prevzeli Habsburžani, ki so ga nato že v naslednjem letu zastavili Celjskim grofom. Grad Adelsberg je bil od leta 1456 deželnoknežja posest, ki so jo skozi vsa leta upravljali mnogi glavarji. Leta 1581 je grad Postojna in gospoščino kupil knez Janez Siegfried Eggenberg, leta 1680 pa knez Janez Vajkard Auersperg.
Postojnska gospoščina je bila od leta 1856 v državni lasti. Zgradba je bila poškodovana med potresom leta 1511, v začetku 17. stoletja pa je vanj treščila strela in ga požgala, dokončno pa je grad propadel med požarom v letu 1689. Leta 1700 so na trgu postavili novo palačo.