Piran je slikovito mediteransko mesto, ki ga odlikuje bogata zgodovinska in kulturna dediščina. Poleg Pirana so na slovenski obali Istre pomembnejša mesta še Koper, ki je šesto največje mesto v Sloveniji, mondeni Portorož in Izola s Simonovim zalivom. Piran, ki leži na samem rtu Piranskega polotoka, je mestece z gosto strnjenimi hišami, ki se od obalne ravnice stopničasto dvigajo ob tesnih ulicah proti vrhu slemena, kjer se ob ostankih visokega mestnega obzidja konča stari del mesta. Na tem delu ponosno kraljuje baročna cerkev sv. Jurija z zvonikom in krstilnico, ki daje Piranu poseben pečat. Pobočje vzpetine, kjer stoji cerkveni kompleks, je bilo utrjeno s podpornimi loki, ki so bili postopoma sezidani od sredine 17. do začetka 19. stoletja. Dvoransko cerkev so začeli graditi že po letu 1595 na območju starejše, v letu 1344 posvečene gotske cerkve. Župnijska cerkev je bila dokončana in ponovno posvečena v letu 1637. V sklopu cerkve je odprt Župnijski muzej sv. Jurija, ki obsega lapidarij, zakladnico in arheološko jamo. Župnijski muzej je bil postavljen leta 2000 na pobudo Župnijskega urada Piran in s sodelovanjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Piran, Ministrstva za kulturo RS, Društva Prijatelji zakladov sv. Jurija in Restavratorskega centra RS. V pritličju zakristije so razstavljeni dragoceni predmeti cerkvene opreme in posodja. V kletnem prostoru je urejen lapidarij, kjer so predstavljeni kamniti stavbni členi iz različnih stilnih obdobij cerkve. Poleg tega je razstavljen izviren leseni model gotske cerkve, ki je bil narejen pred temeljito baročno prenovo cerkvenega objekta ob koncu 16. stoletja. V prostoru pod cerkveno ladjo so bili ob zadnjih arheoloških raziskavah odkriti dragoceni najstarejši ostanki stavbnih struktur iz rimskega časa, antike, zgodnjega srednjega veka, romanike in gotike. V načrtu je obnovitev baročne zakristije s pinakoteko. V nadstropju nad njo pa naj bi bila urejena kapiteljska knjižnica, ki bo vsebovala zbirko starih listin in matičnih knjig. Cerkev sv. Jurija je čudovita razgledna točka, ki nudi lep razgled na staro mestno jedro Pirana.

Gručasto naselje Divača se nahaja v vzhodnem območju Krasa. Spada med najbolj pomembna prometna križišča na tem predelu. Največje kulturno – zgodovinske znamenitosti so Škrateljnova hiša, katere jedro je iz 17. stoletja, cerkev sv. Antona iz leta 1603, muzejska 17 - metrov dolga parna lokomotiva, kamnit vodni zbiralnik in drugo. Muzej slovenskih filmskih igralcev se nahaja v Škrateljnovi hiši v središču Divače. Hiša predstavlja primer tradicionalne arhitekture Krasa. Domačija velja za izjemen spomenik kmečkega stavbarstva in v letu 1992 so jo razglasili za etnološki spomenik. Muzejski kompleks sestavljajo trije arhitekturni sklopi. V pritličnem delu Škrateljnove hiše je glavni informacijski prostor celega kompleksa in delovni prostori. V nadstropju hiše je na ogled stalna razstava, ki je posvečena prvi slovenski filmski zvezdi Iti Rini (Idi Karavanja), ki se je rodila v Divači. V nekdanji štali se nahaja osrednja stalna razstava, ki je posvečena slovenskim znanim in manj znanim filmskim igralcem. V hramu s skednjem ima prostore večnamenska dvorana. Večnamensko dvorano in glavni muzejski prostor povezuje letni kino. Družabni prostor celotnega muzejskega kompleksa pa predstavlja borjač z letnim barom. Ita Rina (1903 – 1979) je bila mednarodno priznana igralka nemih filmov. Razstava prikazuje njeno pestro poklicno in življenjsko pot. Razstava slovenskih filmskih igralcev je zasnovana po sodobnih muzeoloških načelih. Obiskovalci si lahko s pomočjo digitalne tehnologije po lastni izbiri in sami obogatijo znanje o slovenskih igralcih in njihovih filmih.

Grad Snežnik se nahaja pod goro Snežnik blizu kraja Kozarišče. Romantična zgradba spada med najbolj ohranjene gradove na Notranjskem. Postavljen je na skalo ob izviru studenca Brezno in Obrha. V virih je bil prvič omenjen leta 1268 in sicer kot lovska postojanka. Nastanek sedanjega gradu sega v leto 1462. Na začetku je bil v lasti oglejskih patriarhov, nato so se lastniki večkrat menjavali. Pred vojno je bil v lasti družine Schönburg iz bližine Dresdna. Grad Snežnik je trinadstropna stavba z novejšim kamnitim mostom, ki pelje do obzidja in renesančnim obzidjem pred vhodom. Dvoločni kamniti most in zunanji stolpiči so dodatki iz 19. stoletja. V gradu lahko vidite vso originalno opremo, ki je večinoma iz 19. stoletja ter začutite utrip življenja ob koncu 19. stoletja in v začetku 20. stoletja. Med bivalnimi prostori so zanimivi predvsem soba z egiptovskim pohištvom, jedilnica in večja dvorana, ki je preurejena v poročno dvorano. V gradu so imeli tudi manjšo knjižnico in improvizirano gledališko dvorano. Na hodnikih in v vseh vežah lahko vidite nagačene živali in preštevilne trofeje. Vidite lahko tudi jedilnik, ki so ga imeli julija leta 1906, ornamentirane peči v večih sobah, kopalniški del, črno jedilnico, stari mehanizem obveščanja med grajsko gospodo in slugami, rimski nagrobnik, grajsko klet, hladilnik in ostale zanimivosti.

Muzej Parenzana se nahaja v samem centru Izole. Če smo dovolj pozorni, lahko opazimo oznake, ki nas vodijo do njega. Muzej Parenzana je bil odprt leta 2000. Parenzana so takrat imenovali majhen vlak. Muzej prikazuje zgodovino ozkotirne železnice Parenzane. Ta je v začetku prejšnjega stoletja povezovala kraje od Trsta do Poreča, med drugim tudi Izolo. Prvi vlak je zapeljal leta 1902, zadnji pa 33 let kasneje. Domačinom je ostal v spominu predvsem po lepih razgledih, ki jih je nudila vožnja. Je simbol povezovanja različnih narodov vseh slojev. V muzeju lahko vidimo fotografsko gradivo in druge dokumente v zvezi s progo, unikatne železniške modele in velik zemljevid Parenzane. Ena izmed najbogatejših zbirk modelov vlakov je v lasti Izolana Josipa Miheliča, ki vam tudi razkaže in obširno razloži skrivnosti Parenzane. Pot Parenzane je danes preurejena v pešpot in kolesarsko pot. Imenujejo jo Pot zdravja in prijateljstva.

Pokrajinski muzej Koper se nahaja v samem središču starega mestnega jedra. Svoje prostore ima v palači Belgramoni Tacco iz začetka 17. stoletja, ki je ena najlepših baročno – manierističnih stavb v Kopru. Pokrajinski muzej Koper je pomemben kulturnozgodovinski muzej, ki ima v oskrbi premično kulturno dediščino, ki jo predstavlja najširšemu krogu prebivalstva. Muzej na vsebinskem področju delovanja pokriva področje zgodovine, arheologije, kulturne in umetnostne zgodovine ter etnologije italijanske in slovenske kulturne dediščine obalno – kraškega predela. V muzeju so na ogled stalne zbirke z naslovom Skozi spiralo časa, V znamenju križa, Musica Aeterna Est, zbirka Poznogotska umetnost in glagolska kultura na podeželju, zbirka Renesansa in renesanse, umetnostnozgodovinske zbirke, muzejska orožarna, od Avstro-Ogrske do Jugoslavije, ter zbirka Med Serenissimo, Napoleonom in Habsburžani. Prazgodovinska arheološka zbirka Skozi spiralo časa prikazuje poselitev južne Primorske skozi arheološka obdobja vse od starejše kamene dobe do konca železne dobe. V zbirki V znamenju križa je glavna nit krščanstvo, ki zaznamuje tako padec Rimskega cesarstva, kot začetek novega zgodovinskega obdobja. Musica Aeterna Est je glasbena zbirka, ki predstavlja urbano in ruralno glasbeno življenje Slovenske Istre. Zbirka Poznogotska umetnost in glagolska kultura na podeželju predstavlja gradnjo in opremljanje srednjeveških cerkev v Istri. Renesančna zbirka prikazuje izbor umetnin od druge polovice 15. in vse do 17. stoletja. Gradivo umetnostnozgodovinskih zbirk je razstavljeno v palači in lapidariju na prostem. Zbirka Muzejska orožarna prikazuje hladno orožje in strelno orožje z vžigom na netilno kapico in kremen iz obdobja 17., 18. in 19. stoletja. Zbirka Med Serenissimo (Beneška republika), Napoleonom in Habsburžani prikazuje prelomno obdobje, ko so se na območju Istre izmenjale tri države in ji vsaka pustile svoj pečat.

Lipica se razprostira sredi zelene oaze na kraški planoti v bližini Sežane. Svetovno je poznana po kobilarni, ki vzgaja plemenite konje lipicance. Posestvo Kobilarne Lipica zajema okoli 300 hektarjev pašnikov in travnikov z drevoredi in gozdnimi zaplatami. Kobilarno Lipica je leta 1580 ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel II.. Leta 2005 je po pestri zgodovinski preteklosti slovesno proslavila 425-letnico obstoja. Čistokrvni konji so na voljo za izposojo za jahanje po parkih in gozdovih pa tudi za dnevne izlete v okolico. Imajo tudi jahalno šolo od začetnih tečajev pa vse do najvišje stopnje športne dresure. Najmlajši se lahko preizkusijo na ponijih. Obiskovalci si lahko ogledajo lipicance v hlevih ali sredi pašnikov. Za goste prirejajo atraktivne predstave dresurnega jahanja. V starodavnih kočijah z vpregami plemenitih živali organizirajo izlete do Škocjanskih jam ali v druge zgodovinsko in turistično zanimive kraje na Krasu. Muzej Lipicanca Lipikum je v zgodovinskem stavbnem jedru kobilarne, v nekdanjem objektu Stara depandansa. Muzejska vsebina zajema enajst tematskih sklopov, ki so združeni v tri glavne teme. Muzej je ustvarjen kot muzej doživetij o Kobilarni Lipica in lipicancih. Muzejska zbirka kočij obsega zanimivo zbirko kočij, ki je lepo opremljena z informativnimi panoji. V zbirki so celo 150 let stare kočije. Na ogled so lovska kočija ali brik, kočija DUK - koleselj, kočija Landauer, kočija Phaeton, kočija Maratona in druge. V ogled kobilarne je vključen tudi ogled Galerije Avgusta Černigoja, kraško-primorskega umetnika, ki je pustil edinstven pečat v zgodovini slovenske likovne umetnosti. Na posestvu kobilarne se nahaja tudi hotel Maestoso, ki je prava izbira za vse, ki obožujejo aktivnosti na svežem zraku, živali in naravo, še najbolj pa za ljubitelje lipicancev. Hotelska restavracija nudi kraške specialitete, različne ribe, sveže pice in vrhunska vina.

Lokev je slikovito naselje na Krasu, ki se nahaja tik ob meji z Italijo. Je sedež župnije Loke, ki je bila ustanovljena leta 1947. Ta je ob ustanovitvi obsegala še Prelože, nato ji je bila pa priključena še Lipica. Kraj je dobil ime po veliki lokvi (kalu), kjer so vaščani napajali živino. Lokev je bila poseljena že v času prazgodovine, pa tudi v obdobju Rimljanov. Oglejski patriarhi so Lokev leta 1118 podelili viteškemu redu templjarjev. V kasnejšem času je vasica večkrat menjavala gospodarje. V pisnih virih se Lokev prvič omenja leta 1234. Lokev ima lepo urejeno staro vaško jedro, okoli stolpa so obzidane domačije, ki so imele tudi obrambni značaj. Kraj je razdeljen na dva dela, ki sta med seboj precej nepovezana. Starejši del Lokve se nahaja okoli cerkve svetega Mihaela in obrambnega stolpa, v novejšem delu vasi pa je znana pršutarna, ki velja za najstarejšo pršutarno na slovenskem Krasu. Najpomembnejše znamenitosti v Lokvi so obrambni stolp, župnijska cerkev sv. Mihaela, gotska kapelica Marije Pomočnice, kaštelir Klemenka, ki je na vrhu hriba nad Lokvijo, značilne strnjene domačije in drugo. Cerkev sv. Mihaela so naredili vitezi templarji in v njej so največja znamenitost freske Toneta Kralja. Ob cerkvi stoji gotska kapelica Marije Pomočnice, ki je iz leta 1426. Obrambni stolp na Taboru so leta 1485 naredili Benečani, da so se zaščitili pred napadi Turkov, kasneje je bil vaška žitnica, sedaj pa je v njem urejen muzej z zbirko orožja in uniformami. Lastnik muzeja je Srečko Rože. Ogledamo si lahko zanimivo opremo vojakov, prikaz pisarne na fronti, lovsko uniformo iz vasi lokev iz leta 1800, kozaško uniformo, ostanke rimskih bojevnikov v Lokvi iz starega veka, opremo iz časa Ilirskih provinc in še mnogo drugega. Uniforme in oprema so iz časa prve in druge svetovne vojne. Muzej je odprt od leta 1994.

Park vojaške zgodovine Pivka se nahaja v Hrastju pri Pivki. Je zanimivo muzejsko in doživljajsko središče, ki nastaja na predelu starih italijanskih kasarn. Ustanova se ukvarja s predstavljanjem in ohranjanjem vojaško-zgodovinske dediščine, največ poudarek pa je na vojaški tehniki. Park se razprostira v kompleksu nekdanje italijanske in jugoslovanske vojašnice ter zajema tudi utrdbo Alpskega zidu, do katere je speljana tematska učna pot. Ustanovitelj Parka vojaške zgodovine je Zavod za turizem Pivka. Trenutno v Parku poteka celovito urejanje s sofinanciranjem Evropskega sklada za regionalni razvoj. Država je v ta namen na Občino Pivka, ki je ustanoviteljica parka, prenesla lastništvo zgradb kompleksa in zemljišč. Nosilna zbirka sedanje ureditve Parka vojaške zgodovine je nacionalna tankovsko-artilerijska zbirka z eksponati, ki jih predstavljajo oklepna in ostala vojaška vozila iz druge svetovne, hladne in slovenske osamosvojitvene vojne. Park je zaradi tega na območju Slovenije poznan kot tankovski muzej. Največjo atrakcijo Parka vojaške zgodovine pa predstavlja jugoslovanska diverzantska podmornica P-913, ki spada med žepne podmornice razreda Una. Podmornica je bila v Slovenijo pripeljana in restavrirana po naročilu nekdanjega admirala Marjana Pogačnika. Ostala ponudba Parka zajema ogled podzemne utrdbe Alpskega zidu na Primožu in krožno pot vojaške zgodovine. Krožna pot se prične v Parku in povezuje stare italijanske vojašnice v Pivki, italijansko podzemno utrdbo na Primožu, Šilentabor nad Zagorjem ter turistično vas Narin. Tematsko-učna Pot do utrdb Alpskega zidu povezuje stare vojašnice pri Pivki, nekdanji vojaški poligon na koti 110 in Primož, kjer je italijanska vojska sezidala veličastno podzemno utrdbo.

Mesto Postojna zaradi svetovno znane Postojnske jame predstavlja center kraškega in eno najbolj pomembnih središč slovenskega turizma. Kraj je zaradi središčne lege med Ljubljano, Reko, Trstom in Gorico že od nekdaj upravno in gospodarsko središče velikega dela Notranjske. Notranjski muzej Postojna se nahaja v središču Postojne, na Kolodvorski cesti 3, nedaleč od starega mestnega jedra. Muzej ima na ogled arheološko, biološko, etnološko in zgodovinsko zbirko. V muzejskem kompleksu je najstarejši in največji arheološki oddelek, ki zajema okoli tisoč predmetov iz vseh arheoloških obdobij, predvsem iz območja Notranjske in Tržaškega krasa. V biološkem oddelku je osrednja pozornost namenjena jamski favni in popisovanju večine živalskih skupin, ki živijo v slovenskih jamah. Etnološki oddelek predstavlja predmete s področja materialne, pa tudi duhovne in socialne kulture. V zgodovinskem oddelku najbolj izstopa gradivo, ki je povezano z zgodovino Postojne in Postojnske jame. Najmanjši oddelek Notranjskega muzeja je konservatorska restavratorska delavnica, saj deluje šele od leta 1998. Muzej krasa predstavlja osrednjo slovensko razstavo, ki je izključno posvečena predstavitvi zgodovine in sedanjosti izjemnega svetovnega fenomena – krasa. Predstavitev krasa je dinamično zasnovana, saj se v njej prepletajo dokumentarna gradiva, interaktivne vsebine, dragoceni in redki predmeti ter tudi mnoge praktične delavnice. Notranjski muzej Postojna ima dve muzejski enoti, ki sta Fužina v Grahovem in Predjamski grad. Fužina je okoli 250 let staro poslopje, ki je zaščiteno kot kulturni in naravni spomenik ter opredeljeno kot muzej na prostem. Predjamski grad stoji v previsni steni nad ponorom Lokve, v naravni jami pa se nahajajo še ostanki starejšega – Erazmovega gradu.

Sežanski botanični park se nahaja v bližini Vile Scaramanga (Vila Mirassaso), v kateri ima danes prostore Mestna hiša. Začetki Sežanskega botaničnega vrta segajo v leto 1848, ko je bogata trgovska družina Scaramanga iz Trsta od domačinov kupila posest ter na njej sezidala vilo Mirasasso. Družina je z leti dokupovala zemljo in park, ki ga zasadili okoli vile, se je širil in rastel, ker so ga neprestano zasajevali z različnimi semeni in sadikami. Te so prinašali takratni lastnik parka Giovanni Scaramanga di Hiccolo Cavaliere in mornarji. Danes Sežanski botanični park upravlja Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. Sežana. Razteza se na površini enega hektarja ter je zaščiten kot hortikulturni spomenik. V parku je več 100 različnih vrst eksotičnih lončnic in 198 lesnatih vrst. Ogledamo si lahko lesnate rastline iz različnih predelov sveta. Med najpomembnejšimi drevesi so Kavovec, Sinja libanonska cedra, Bornmullerjeva jelka in druge. V Naravoslovnem muzeju je obiskovalcem na voljo naslednje: multivizija o parku v multimedijskem prostoru, razstava Drevesa Krasa, Geološka zbirka, Dendrološka zbirka, arheološka zbirka, zbirka Minerali v slovenskih kraških jamah, zbirka Dinozavri s Kozine, ogled fotografske razstave parka iz časa družine Scaramanga ter rastlin parka. Sežanski botanični park je še posebej zanimiv za oglede ljubiteljev narave, starejših obiskovalcev in šolskih skupin.

Slovenska vas pri Pivki se razprostira ob stranski cesti, ki se od glavne ceste Postojna – Pivka odcepi v Petelinjah. Spada v Občino Pivka. Je manjša vas s pritličnimi, vogalnimi in stegnjenimi, v večini že prenovljenimi domačijami, nekdaj kmečkimi. Značilnost domačij je, da so strehe strme, ohranjeni so arhitekturni detajli v apnencu in vodnjaki s kapnico. V vasici stoji cerkvica svetega Andreja, nedaleč od nje pa je zgradba zanimivega Ekomuzeja pivških presihajočih jezer. Ekomuzej obiskovalcem predstavlja zgodbo o vodi, ki se nahaja na kraškem svetu Zgornje Pivke. Geološka zgradba tega območja v skupni povezavi s padavinami, ki so neenakomerno razporejene, povzroča veliko nihanje gladine kraške podtalnice. V dolini tako nastane ob visokih vodah kar sedemnajst presihajočih jezer. V Ekomuzeju pivških presihajočih jezer je za spoznavanje, kako nastajajo jezera, potrebno zavrteti posebno mlinsko kolo. Predstavitve jezer zajemajo tudi vsakdanje življenje domačinov v tej pokrajini, kjer je vode enkrat premalo, drugič pa spet preveč. V muzeju so na ogled tudi makete najbolj pomembnih življenjskih okolij, ki so naslednja: suhi in mokri travniki, gozdovi, grmišča, jame. Le-te dopolnjujejo predstavitve zelo pestrega živalskega in rastlinskega sveta v Pivški kotlini. Tukaj je bogata vrsta živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene ali pa so drugod že izginile. Našteli so 210 vrst hroščev, 182 vrst rastlin, 106 vrst metuljev in 127 vrst ptic. Poleg tega imajo tukaj svoj življenjski prostor tudi velike zveri, kot so ris, medved in volk.