Strunjan je zanimivo naselje, ki se nahaja med Piranom in Izolo. V bližini rtiča Strunjan je renesančna cerkev Marijinega prikazovanja in nekdanji benedektinski samostan, kjer je sedaj Center za usposabljanje Elvire Vatovec. Prvotna cerkvica je na tem mestu stala že okoli leta 1200. Zanjo so skrbele redovnice benediktinke, ki so imele svoj samostan pri cerkvici sv. Bassa, kjer je danes vila Tartini. Cerkev je leta 1463 dala obnoviti bogata piranska vdova Osvalda Petronio Barcazza in po njej je svetišče dobilo ime Barcazza. Najpomembnejša letnica je noč iz 14. na 15. avgust leta 1512, ko se je pri vratih stare cerkvice dvema čuvajema vinogradov prikazala Marija. Po tem dogodku je cerkev postala najpomembnejša istrska božja pot. Dogodek prikazanja je slikar Francesco Valerio naslikal na les okoli leta 1520 in ta podoba še danes krasi glavni oltar. V naslednjih desetletjih so cerkev povečali. Piranski župnik Tomaž Gregolin je za cerkev v letih od 1656 do 1671 ustvaril več slik. Leta 1907 so za strunjansko romarsko svetišče prevzeli skrb sinovi sv. Frančiška Asiškega. Leta 1955 so upravo strunjanskega svetišča prevzeli slovenski frančiškani province sv. Križa, ki ima sedež v Ljubljani. Marca 1961 je Strunjan postal samostojna župnija Marijinega prikazanja, romarska cerkev pa je od takrat tudi župnijska.