Strunjanske soline se nahajajo v Strunjanu, ki je naselje med Piranom in Izolo. Naravni rezervat Strunjan je del Krajinskega parka Strunjan. Območje parka zajema Strunjanski polotok, od Simonovega zaliva do izliva Strunjanskega potoka Roje, vključno z 200 metrov dolgim pasom morja, notranjim delom Strunjanskega zaliva, z morsko laguno Stjuža in s Strunjanskimi solinami. Soline so bile zgrajene v naplavni ravnini potoka Roja in so bile ene od treh obstoječih na predelu današnje občine Piran. Na naplavni ravnini reke Dragonja so naredili Sečoveljske soline, ustje potoka Fazan pa je oblikovalo Lucijske soline, ki so jih nato zasuli. Soline predstavljajo etnološki, naravni in tehnični spomenik. Strunjanske soline so imele nekdaj centralno skladišče v nekdanji vili Tartini. Sol, ki so jo pridobivali v piranskih solinah, ni bila vedno tako bele barve kot je sedaj. Včasih so v sol mešali glino in zato je bila rjava. V 14. stoletju so uvedli Petolo, ki je umetno gojena skorja iz sadre in mikroorganizmov, ki sol loči od podlage. Petola je tako prispevala k kakovosti soli, saj je bila nato bolj bela in čista, brez zemeljskih primesi. V razvoju obalnih mest je trgovina s soljo odigrala neprecenljivo vlogo.