Postojnska jama

Postojnska jama je ena najlepših in najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v svetu in Evropi. Na leto jo obišče več kot 500 000 ljudi. Za turistični obisk je odprto 5,3 km jame. Nahaja se v bližini Postojne in je največji kraški jamski sistem v Sloveniji. Dolga je 20.570 m in njena največja globina je 115 m. Stalna temperatura jame se danes giblje med 8 in 10 stopinj Celzija. Jamo je ustvarila ponikalnica reka Pivka, ki iz Postojnskega kraškega polja ponikne pod hrib Sovič in nadaljuje svoj podzemni tok proti podzemnemu sotočju z reko Rak v Planinski jami in priteče na plano kot reka Unica. Del post...

Predjamski grad

Predjamski grad se nahaja pod previsno steno na pobočju Podgore, samo 9 km iz Postojne, pri vasi Predjama. Pravijo mu tudi orlovsko gnezdo roparskega viteza Erazma Predjamskega, o katerem obstaja vrsto legend. Predjamski grad je izklesan v živo steno. Obstajal je v 13. stoletju, verjetno pa že prej. Upravljali so ga Jamski, ki so spadali pod oglejsko gastaldijo. Po Jamskih je grad upravljal Adam Purgstaller, od 1567. leta dalje pa so v njem bivali Kobenzli, ki so poskrbeli za njegovo prenovo. Zadnji plemeniti lastniki so bili od 1846. do 1945. leta grofje Windischgrätzi, ki so tudi spreminjali zunanjo p...

Planinska jama

Planinska jama se nahaja na južnem robu Planinskega polja. Do nje dostopamo od Ravbarjevega stolpa in po stezi do Unice, nato pa čez mostiček ob mali hidroelektrarni, v nekdanji žagi, do prepadne stene v vhodom v jamo. Obisk nekdaj zelo znane turistične jame je voden. Jama leži pod visoko prepadno steno zatrepne doline. Je ena najbolj zanimivih in največjih vodnih jam v Sloveniji, ki jo odlikuje slikoviti vhod. Pod okoli 100 metrov visoko steno se razprostira eden najbolj mogočnih jamskih izvirov z muhasto kraško naravo. Planinska jama se odlikuje s številnimi jezeri, ogromnimi podzemeljskimi dvoranam...

Proteusova jama (Vivarij Proteus)

Postojnska jama je ena izmed najbolj priljubljenih in obiskanih turističnih znamenitosti v Sloveniji. Poleg kapnikov je Postojnska jama edinstvena tudi zaradi drugih posebnosti, kot so človeška ribica, podzemni vlakec, 21 km podzemnih rovov, 200 let zgodovine in razvoja ter kar 34 milijonov obiskovalcev. Poleg ogleda Postojnske jame so obiskovalcem na voljo tudi posebni in doživljajski ogledi. Blizu vhoda v Postojnsko jamo se nahaja vhod v Rov novih podpisov, kjer lahko vidimo žive jamske živali. V podzemlju jamskega sistema živi kar 84 vrst troglobiontskih živali, od tega 36 kopenskih in 48 vodnih vr...

Postojna - Titov trg

Postojna je po vsem svetu poznana po čudovitem podzemskem kraškem svetu Postojnske jame. Mesto je upravno središče občine Postojna. K Postojni spadata še zaselka Mačkovec in Ravbarkomanda, ki se nahajata na območju Postojnskih vrat. Kraj ima manjše športno letališče. Starejši del mesta se razteza v klancu na vzhodnem robu Postojnske kotline, ob južnem izhodu Postojnskih vrat. V pisnih virih se prvič omenja leta 1226. Na hribu Sovič nad mestom sta se nekdaj nahajala predzgodovinsko gradišče in kasneje rimska utrdba. Sedaj so tam razvaline srednjeveškega gradu, ki je bil v lasti oglejskih patriarhov, od...

Park ob reki Pivki

Pred znamenito Postojnsko jamo se nahaja območje, kjer so obiskovalcem na voljo dodatne turistične ponudbe. Park obsega več kot 20 ha, ki jih je največ namenjenih zelenim površinam ob reki Pivki in parkirnemu prostoru. Reka Pivka je del sistema kraške Ljubljanice in je prvotno tekla površinsko od Pivške kotline proti Planinskemu polju. Ob poti iz parkirišča do vhoda v Postojnsko jamo so številni objekti s spominkarsko ali gostinsko ponudbo. Turistični park vključuje Modrijanovo domačijo, trgovine s spominki, Jamski dvorec, avtodom park in parkirišča. Na Modrijanovi domačiji je predstavljeno življenje ...

Postojna - Grad Adelsberg (Hrib Sovič)

Postojna je mestno naselje in upravno središče občine Postojna. Razteza se na vzhodnem robu Postojnske kotline, na prehodu iz celinske Slovenije v zaledje Tržaškega in Kvarnerskega zaliva. Je največji kraj v kotlini in oskrbovalno središče. Zaradi lahke dostopnosti Pivške kotline iz notranje Slovenije skozi Postojnska vrata in proti Jadranu so se skozi kotlino že v davnini selila različna ljudstva. Prisotnost ledenodobnega človeka dokazujejo arheološke najdbe iz časa paleolitika v Otoški in Postojnski jami, bližnjem Betalovem spodmolu in drugod. Postojna je v pisnih virih prvič omenjena leta 1226. Na ...