Vrata so ledeniško preoblikovana dolina, ki ji sledimo prav pod mogočno Triglavsko severno steno. So čudoviti naravni fenomen. Po dolini, ki je nasuta z morenami, nisipinami, pobočnim gruščem in rečnim prodom, teče Triglavska Bistrica. Zbira vse vode, tudi znameniti Peričnik, in jih nosi v reko Savo. Po dolini Vrat poteka Pot Triglavske Bistrice, ki se prične pri meji osrednjega območja parka Pri Rosu prav pri vstopu v Vrata. Največje naravne znamenitosti ob zanimivi poti so slap Peričnik, Galerije in amfiteatralni zatrep Vrat. Nad Kočo pri Peričniku sta dva slapova pod skupnim imenom Peričnik. Spodnji slap Peričnik je visok okoli 50 metrov, zgornji slap pa 16 metrov. Nad strugo Triglavske Bistrice sta na vsakem bregu dve kamninsko različni pobočji. Struga vodotoka predstavlja mejo med konglomeratom in dolomitom. Pleistocenski konglomeratni prag sestavljajo različno odporne plasti, zato je bilo zajedanje Triglavske Bistrice vanj neenakomerno. Konglomeratni prag je ponekod spodjeden, tako da tvori značilne galerije – lope, nad njimi pa so značilni previsi kot del spodmolov. Gozd v ekstremnih rastiščnih razmerah na desnem bregu Triglavske Bistrice predstavlja izredno pester prehod med strugo in gruščnatim vršajem. V gozdu se prepletajo različne oblike pionirske vegetacije, predvsem vrbe, pa tudi smreka ima tu pionirsko vlogo. Med potjo lahko vidimo tudi kopišče, ki je kraj, kjer so v kopah nekdaj pridobivali oglje. Oglarjenje je bilo vse do 19. stoletja najpogostejša oblika izkoriščanja gozdov. Najznačilnejši predstavnik živalskega sveta v visokogorju je gams, ki so poleti rumeno rjave barve, pozimi pa temno sive, ki je na snegu videti črna. Na koncu zanimive poti Pot Triglavske Bistrice nas pričaka Aljažev dom v Vratih, kjer se lahko okrepčamo in osvežimo. Prav tako lahko uživamo v prelepih razgledih na vrhove in gore, ki obkrožajo dolino Vrat, najlepši pa je razgled na Triglavsko severno steno in vrh Triglava.