Potočka zijalka

Logarska dolina

Logarska dolina se nahaja v središču Savinjskih Alp in velja za eno najlepših ledeniških dolin v Evropi. Dolino je ustvaril ledenik v zadnji ledeni dobi. Dolina je bila poseljena že v 13. stoletju, cesta pa je bila zgrajena šele leta 1930. Logarska dolina je dolga 7 km in se deli v tri dele, ki so spodnji travnati Log, srednji gozdnati Plest in zgornji gruščnati del Kot. Nad Kotom se dviguje leden

Logarska dolina - Slap Rinka

Slap Rinka se nahaja v Logarski dolini. Do njega iz parkirišča vodi urejena in nezahtevna pot, ki traja približno 15 minut. Reka Savinja izvira iz več izvirov pod Okrešljem in nato teče preko brzic do okoli sto metrov visoke stene, preko katere pada v enem izmed najlepših slapov v Sloveniji, slapu Rinki. Stena slapa je iz apnene breče, ki ji daje pobočju posebno rdečkasto barvo. Slap Rinka je viso

Izvir Savinje

Logarska dolina je ena izmed najlepših alpskih dolin v Evropi. 7 km dolga in do 500 metrov široka ledeniško preoblikovana dolina gornjega toka in izvira reke Savinje je največja dolina v Kamniško – Savinjskih Alpah. Dolina poteka med gorskimi grebeni, ki so se izoblikovali ob tektonskih prelomnicah. Led je najvišje segal do nadmorske višine 1200 metrov in do vhoda v Logarsko dolino. Savinja vre

Olševa - Obel kamen

Olševa je slikovita grebenska gora, ki se nahaja v vzhodnih Mežiško – Solčavskih Karavankah ob meji z Avstrijo. Njen okoli 5 km dolgi gorski greben je nekdaj ločil pokrajini Štajersko in Koroško. Najvišji in glavni vrh je Govca (1929 m), poleg tega pa se nahajajo še vrhovi Lepi vrh na vzhodnem robu, Obel kamen na zahodnem robu grebena Olševa in Gladki vrh. Na vrhu Oblega kamna je zanimiva pomanjša

Igla

Potočka zijalka

Potočka zijalka se nahaja ob poti iz gorskega naselja Podolševa proti vrhu Olševe. Gora Olševa je okoli 5 km dolg skalnati greben, ki je zadnji del južne verige Karavank. Po slemenu gre stara deželna meja med Štajersko in Koroško. Potočka zijalka je 115 metrov dolga in od 20 do 40 metrov široka kraška jama, ki jo je leta 1928 odkril profesor dr. Srečko Brodar. V jami je bila v kameni dobi okoli 40

Robanov kot

Solčavsko zajema območje Logarske doline, Robanovega in Matkovega kota, dolinski svet Solčave ter gorske kmetije pod Raduho, Olševo, nad Robanovim in Matkovim kotom. Solčavsko leži ob zgornjem toku reke Savinje in je obdano z gorami Karavank in Savinjskih Alp. Robanov kot se nahaja na poti med Solčavo in Lučami. Tako kot Logarsko dolino je tudi Robanov kot v zadnji ledeni dobi preoblikoval ledenik