Mesto Radlje ob Dravi leži med Mariborom in Dravogradom, tik ob meji z Avstrijo. Je upravno, industrijsko in trgovsko središče osrednjega dela Dravske doline. Radlje ob Dravi na eni strani obdajajo hribi Pohorja, na drugi strani pa hribi Kozjaka. Naselje je v pisnih virih prvič omenjeno leta 1139, kot trg pa leta 1268. V Radljah ob Dravi so največje znamenitosti Marenberški dominikanski samostan, mestna hiša ali rotovž, Marijino znamenje, cerkev sv. Mihaela, Spodnji grad – Pristava Dvorec, ki se nahaja sredi lepega angleškega parka, kopališka hiša, Rožni dvor ali Rosenhof, stara pošta, stari grad in drugo.
Marenberški dominikanski samostan je ena od najbolj vidnih in najlepših stavb v Radljah, ki se nahaja na zahodnem robu mesta. Ustanovili so ga leta 1251 in je bil najprej namenjen bogatim plemiškim hčeram, kasneje pa so vanj sprejemali tudi meščanke. Sedanja stavba je baročna, samostansko cerkev Marijinega oznanjenja pa so porušili leta 1782, ko je Jožef II. samostan ukinil. Kalvarija s križevim potom se nahaja na skalnati kopi med samostanom in dvorcem. Današnjo podobo je dobil v času baroka leta 1724 in ga sestavljajo plastike, ki so v naravni velikosti.
Mestna hiša je bila zgrajena okoli leta 1820 in spada med najstarejše hiše. Nahaja se na Glavnem trgu in velja za najlepšo klasicistično zgradbo v mestu. Danes se imenuje tudi dom obrtnikov, ker so v njej obrtne dejavnosti in trgovine. Župnijska cerkev sv. Mihaela se prvič omenja v letu 1251. Ima gotski zvezdasto obokan prezbiterij s fragmenti fresk in barokizirano ladjo. Stara pošta predstavlja primer bogatega trškega doma, ki je viden v njenih arhitekturnih detajlih. Rožni dvor ali Rosenhof je najstarejša zgradba v Radljah, ki je bila zgrajena v 15. stoletju in je danes spomeniško zaščitena. Kopališka hiša se nahaja na severnem delu Radelj ob vznožju vodnatega pobočja Perkolice. V njej je bilo nekdaj javno kopališče, ki je bilo namenjeno bogatejšim meščanom.