Sotesko Driselpoh je skozi stoletja izdolbel potok Driselpoh, ki je desni pritok reke Bače in se vije skozi Baško grapo. Grapa je okoli 30 km dolga ozka dolina reke Bače, ki jo zaznamuje tudi močno razčlenjen svet severno nad njenim dolinskim dnom, ki se naslanja na Cerkljansko hribovje na jugu in venec Spodnjih Bohinjskih gora na severu.
Potok Driselpoh ustvarja na svoji kratki poti šume in majhne slapiče. Slapovi so majhni, najvišji je visok le okoli osem metrov. Pri vhodu v sotesko Driselpoh se nahaja umetni jez, ki je namenjen za umiritev vodnega toka pred prečkanjem regionalne ceste. Erozijska moč potoka je namreč močna zaradi velikega naklona in kratke razdalje. Vhod v sotesko je zelo veličasten. Strme stene, ki se dvigajo nad makadamsko cesto, ki vodi skozi sotesko do edine kmetije na tem delu, sežejo do 15 metrov visoko. Stene so sestavljane iz krhkih in mehkih plasti volčanskega apnenca, ki je nastal z usedanjem v plitvem morju. Plasti so zelo zgubane, debele do 10 cm in prepokane. Desno in levo se v sotesko Driselpoh stekajo po izdolbenih žlebovih hudourniki, ki ob času večjih deževij narastejo in padajo v celo več kot 10 metrov visokih slapovih. Soteska Driselpoh je lahko dostopna. Po makadamski cesti se je možno pripeljati vse do domačije Driselpoh, kar pa ni priporočljivo. Bolj primerno se je sprehoditi in med nezahtevno potjo uživati v razgledih na zanimivo okolico, majhne slapove in izoblikovanost kamnin.
Pot do najvišjega slapa traja okoli 15 minut. V soteski uspeva okoli 300 rastlinskih vrst. Med njimi je najbolj pomembna kratkodlakava popkoresa, endemična rastlina, ki uspeva le v Baški grapi in bližnjih gorah podobne geološke sestave. Je dokaj izbirčna, saj raste le na sončnih, suhih in strmih, previsnih stenah.