Vršič

Gorski preval Vršič (1611 m) je najvišji cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah. Prelaz povezuje savsko in soško dolino oziroma Gorenjsko s Trento. Vršič je precejšen del leta zaprt zaradi snega. Cesto preko prelaza so gradili ruski ujetniki med prvo svetovno vojno. Takrat je imel Vršič strateški pomen, saj je omogočal avstrijski vojski lažji dostop na soško fronto in je moral biti prevozen tudi v vseh zimskih mesecih. Na ruske vojne ujetnike, žrtve zaradi snežnega plazu, spominja Ruska kapelica nad cesto med Mihovim domom in Kočo na gozdu. Ruska kapelica je postavljena v opomin in spomin na nesmisel ...

Triglav

Triglav je najvišja gora v Sloveniji in osrednji del Triglavskega narodnega parka. Triglav je visok 2864 metrov in se nahaja v Julijskih Alpah. Velja za simbol Slovenije in ga lahko vidimo tudi v slovenskem grbu. Na Triglav so se leta 1778 prvič povzpeli Luka Korošec, Štefan Rožič, Matevž Kos in Lovrenc Willomitzer iz Bohinja, kjer lahko vidimo tudi njihov spomenik. Leta 1895 je Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, na vrhu Triglava postavil Aljažev stolp. V njem je lahko v primeru slabega vremena do 5 ljudi. Aljažev stolp je zaščiten kot kulturni spomenik. Jakop Aljaž je prav tako dal izklesati Staničevo zave...

Jezero Jasna

Umetno jezero Jasna se nahaja v bližini Kranjske Gore, ob avtomobilski cesti na prelaz Vršič. Vršič je najvišji cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah. Pišnica je gorski potok, ki se v Kranjski Gori izliva v Savo Dolinko. Potok teče po osrednjem območju Triglavskega narodnega parka in ga tvorita dva izvorna kraka. To sta Velika in Mala Pišnica, ki se združita pri jezercu Jasna. Ob sotočju je manjši naravni kanjon in hidrocentrala. Tu se začne gozdni rezervat Mala Pišnica, ki je bil zavarovan kot naravna znamenitost že leta 1951. Razteza se na 857 ha, od nadmorske višine 830 do 2330 metrov. Zaradi viso...

Slap Peričnik

Slap Peričnik se uvršča med najbolj znane slapove v Sloveniji. Sestavljata ga zgornji in spodnji slap. Zgornji slap je visok okoli 16 metrov, spodnji slap pa okoli 52 metrov. Največji pretok vode je v jesenskem in spomladanskem času. V zimskem času se spremenita v množico ledenih plošč in kapnikov zelene in modre barve. Blizu slapa je Koča pri Peričniku. Slap Peričnik je nastal z ledeniškim preoblikovanjem Vrat. V zadnji ledeni dobi je ledenik dolino Vrat poglobil in razširil, zato je obvisela stranska dolina, po kateri je že pred poledenitvijo tekel potok Peričnik. Med umikanjem ledenikov so vode izpod...

Martuljški slapovi

Nahajajo se v Gozd Martuljku, katerega staro ime je Rute, ki leži v razgibanem gorskem okolju Zgornjesavske doline. V poletnih mesecih je najbolje, če parkiramo pri kampu in hotelu Špik ter se s tem izognemo sitnostim z iskanjem prostega parkirišča v središču vasi. Martuljkova ali Špikova skupina je del Julijcev, katerih vrhovi se s severnimi stenami spuščajo prav v Zgornjesavsko dolino. Veličasten je pogled na skalno priamido Špika, ki ostenju daje poseben čar. Pod ostenjem sta dve ledeniški krnici Za Akom in Pod srcem. Iz prve priteče potok Martuljek in sicer v slapu, ki se v treh delih spušča čez 110...

Vršič - Avstro-Ogrska vojaška žičnica in razgledišče

Vršič je slikoviti cestni prelaz, ki povezuje savsko in soško dolino. Z višino 1611 metrov je najvišji cestni prelaz v Sloveniji in obenem je tudi najvišji v Vzhodnih Julijskih Alpah. Cesto čez prelaz so naredili med prvo svetovno vojno predvsem ruski ujetniki. V spomin na njihove žrtve nas spominja Ruska kapelica, ki leži nad cesto med Kočo na Gozdu in Mihovim domom. Avstro-ogrska vojaška žičnica in razgledišče se nahajata na Šupci, ob cesti proti dolini Soče, nedaleč od vrha Vršiča. Dostavno žičnico so zgradili ob koncu leta 1915. Le-ta je imela začetno postajo v Kranjski Gori, od tam se je vzpela n...

Slovenski planinski muzej

Slovenski planinski muzej se nahaja v Mojstrani. Odprt je bil avgusta leta 2010 in predstavlja edinstveno gorniško in planinsko središče v Sloveniji. Je projekt več enakovrednih partnerjev, z njim pa sedaj upravlja Gornjesavski muzej Jesenice. Prvi zapisi o prizadevanjih za postavitev planinskega muzeja segajo v leto 1901 in sicer se zasledijo v Planinskem vestniku. Od leta 1984 obstaja stalna planinska razstava s Triglavsko muzejsko zbirko v Mojstrani. Temeljni kamen za sedanji muzej je bil položen leta 2007. V Slovenskem planinskem muzeju se združujejo zgodovinska pričevanja o začetkih in razvoju ...