Že od predrimskega obdobja in do konca 19. stoletja je bila v dolini reke Krke razvita obdelava železa. Auerspergova železarna na Dvoru je bila eden najpomembnejših industrijskih obratov na Dolenjskem. Njeni lastniki so bili Auerspergi, Turjačani, ki so bili ena od najbolj vplivnih plemiških družin na Slovenskem. Na Kranjskem se je rodbina naselila v drugi polovici 11. stoletja, ko je prejela svojo prvo posest, grad Turjak. Auerspergi so leta 1763 od rudarskih oblasti dobili dovoljenje za postavitev plavža in fužine. V začetku je obratovala kot klasična fužina, od leta 1822, ko je postal direktor Ignaz Pantz, pa je svojo proizvodnjo preusmerila v železolivarstvo. Izdelovali so stroje, strelivo, mostove, vodovodne cevi, vodnjake, peči, gradbene elemente, nagrobne spomenike in tudi uporabne in okrasne predmete za hišno rabo kot so svečniki in okrasni krožniki. S proizvodnjo so bili leta 1891 zaradi vedno večje konkurence, slabe rude in nemogočih prometnih zvez, prisiljeni prenehati. Danes na nekdanjo železarno spominjajo le še poslopja strojnice in modelarne, na livarno pa kupolna peč.