Logarska dolina

Logarska dolina se nahaja v središču Savinjskih Alp in velja za eno najlepših ledeniških dolin v Evropi. Dolino je ustvaril ledenik v zadnji ledeni dobi. Dolina je bila poseljena že v 13. stoletju, cesta pa je bila zgrajena šele leta 1930. Logarska dolina je dolga 7 km in se deli v tri dele, ki so spodnji travnati Log, srednji gozdnati Plest in zgornji gruščnati del Kot. Nad Kotom se dviguje ledeniška krnica Okrešelj. Po Logarski dolini vodi naravoslovno etnografska pot, ki je opremljena s številnimi informativnimi tablami. Naravne znamenitosti v dolini so slap Rinka, slap Palenk, Rastovški slap, Logarj...

Koper - Staro mestno jedro

Staro mestno jedro zajema mnogo znamenitosti. Med njimi so Carpacciov trg s Taverno, steber sv. Justine in fontano, vodnjak Da Ponte, Vrata Muda, Pretorska palača, stolnica in mestni stolp, trg Brolo s parkom, Fontico s heraldičnim okrasjem, palača Tarsia, palača Almerigogna, palača De Belli, Rotunda Marijinega vnebovzetja. Carpacciov trg krasi Carpacciova hiša, gotska stavba iz 15. stoletja, bivališče beneškega slikarja Benedetta Carpaccia, sina znamenitega Vittoreja, oba pa sta mestu zapustila bogato slikarsko dediščino. Na sredini trga stoji steber sv. Justine, ki so ga postavili v spomin na udeležbo...

Predjamski grad

Predjamski grad se nahaja pod previsno steno na pobočju Podgore, samo 9 km iz Postojne, pri vasi Predjama. Pravijo mu tudi orlovsko gnezdo roparskega viteza Erazma Predjamskega, o katerem obstaja vrsto legend. Predjamski grad je izklesan v živo steno. Obstajal je v 13. stoletju, verjetno pa že prej. Upravljali so ga Jamski, ki so spadali pod oglejsko gastaldijo. Po Jamskih je grad upravljal Adam Purgstaller, od 1567. leta dalje pa so v njem bivali Kobenzli, ki so poskrbeli za njegovo prenovo. Zadnji plemeniti lastniki so bili od 1846. do 1945. leta grofje Windischgrätzi, ki so tudi spreminjali zunanjo p...

Ljubljanski grad

Mesto Ljubljana je od leta 1991 prestolnica Republike Slovenije in privlačen turistični kraj, ki skozi celo leto privablja veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Ljubljano najstarejši pisni vir omenja že okoli leta 1120, ko je za kraj kot spanheimsko last zapisano nemško ime Laibach. Danes je Ljubljana kulturno, upravno, prometno, gospodarsko, politično, raziskovalno in izobraževalno središče Slovenije. Ljubljanski grad je mogočna srednjeveška utrdba, ki predstavlja simbol prestolnice. Stoji na robu Grajskega griča, tik nad srednjeveško Ljubljano. Do Ljubljanskega gradu se je možno pripeljati z avtom,...

Grad Devin

Poleg poslednjega skalnatega kraškega obronka se strmo nad tržaškim zalivom, čisto blizu pešpoti, ki nosi ime po pesniku Rainer Maria Rilkeju, dviga Devinski grad. Obiskovalcu se ne predstavi kot eden izmed mnogih strogih gradov muzejev, ampak kot gosposki dom, ker v njem prebivajo sedanji princi Torre e Tasso. Lastniki gradu so se odločili, da odprejo obiskom, koncertom, slavnostnim srečanjem bodisi park – s svojimi romantičnimi stezami, ki jih krasijo kipi in zgodovinski predmeti, terasami in pobočji, ki se odpirajo neskončnemu morju bodisi dobršen del svojega gosposkega in po razdejanju prve svetov...

Cesta na Mangartsko sedlo

Mangart je 2679 metrov visoka gora v Julijskih Alpah. Je četrti najvišji vrh. Leži na meji z Italijo in zato privabi mnoge pohodnike z obeh strani meja. Do ceste za Mangartsko sedlo lahko pridemo z več smeri: iz smeri Rabeljskega jezera (Trbiža), iz smeri Trente (Vršiča) ali iz smeri Bovca. Odcep za cesto na Mangartsko sedlo se nahaja v bližini novega viadukta, ki se nahaja na poti med mejnim prehodom Predel in Logom pod Mangartom. Stara vojaška cesta nas pripelje na Mangartsko sedlo, ki se nahaja na višini 2055 metrov in je tudi izhodišče za vzpon na Mangart. Cesta je ponekod strma, ovinkasta in na nek...

Vršič

Gorski preval Vršič (1611 m) je najvišji cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah. Prelaz povezuje savsko in soško dolino oziroma Gorenjsko s Trento. Vršič je precejšen del leta zaprt zaradi snega. Cesto preko prelaza so gradili ruski ujetniki med prvo svetovno vojno. Takrat je imel Vršič strateški pomen, saj je omogočal avstrijski vojski lažji dostop na soško fronto in je moral biti prevozen tudi v vseh zimskih mesecih. Na ruske vojne ujetnike, žrtve zaradi snežnega plazu, spominja Ruska kapelica nad cesto med Mihovim domom in Kočo na gozdu. Ruska kapelica je postavljena v opomin in spomin na nesmisel ...