Postojnska jama

Postojnska jama je ena najlepših in najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v svetu in Evropi. Na leto jo obišče več kot 500 000 ljudi. Za turistični obisk je odprto 5,3 km jame. Nahaja se v bližini Postojne in je največji kraški jamski sistem v Sloveniji. Dolga je 20.570 m in njena največja globina je 115 m. Stalna temperatura jame se danes giblje med 8 in 10 stopinj Celzija. Jamo je ustvarila ponikalnica reka Pivka, ki iz Postojnskega kraškega polja ponikne pod hrib Sovič in nadaljuje svoj podzemni tok proti podzemnemu sotočju z reko Rak v Planinski jami in priteče na plano kot reka Unica. Del post...

Cesta na Mangartsko sedlo

Mangart je 2679 metrov visoka gora v Julijskih Alpah. Je četrti najvišji vrh. Leži na meji z Italijo in zato privabi mnoge pohodnike z obeh strani meja. Do ceste za Mangartsko sedlo lahko pridemo z več smeri: iz smeri Rabeljskega jezera (Trbiža), iz smeri Trente (Vršiča) ali iz smeri Bovca. Odcep za cesto na Mangartsko sedlo se nahaja v bližini novega viadukta, ki se nahaja na poti med mejnim prehodom Predel in Logom pod Mangartom. Stara vojaška cesta nas pripelje na Mangartsko sedlo, ki se nahaja na višini 2055 metrov in je tudi izhodišče za vzpon na Mangart. Cesta je ponekod strma, ovinkasta in na nek...

Ljubljana - Prešernov trg

Prešernov trg je eden najlepših trgov v Ljubljani, ki je prebivalcem Ljubljane še posebej pri srcu. Znan je po rdeči frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja, prelepem Plečnikovem mostu – Tromostovju in Prešernovem spomeniku. Trg je živahen, tukaj se nahaja veliko lokalov in manjših trgovin. Trg se je najprej imenoval Živinski trg, kasneje je po cerkvi dobil ime Marijin trg, potem pa po slovenskem pesniku Francetu Prešernu. Leži na stiku starega srednjeveškega mesta z novim, ki se je od 19. stoletja naprej širilo na levem bregu Ljubljanice. Je pravzaprav križišče, v katero se steka pet ulic, ki se n...

Škocjanske jame

Škocjanske jame se nahajajo na čudovitem Krasu v bližini Divače. S prostornostjo dvoran in podzemne soteske imajo posebno mesto med jamami v Sloveniji. Škocjanske jame sestavlja splet enajstih jam, ponorov, naravnih mostov, udornic in še mnogo drugega. Pri UNESCO so vpisane v Seznam svetovne dediščine že od leta 1986 zaradi svoje edinstvene kulturne in naravne dediščine. V jami lahko vidimo zavese, velike ponvice in raznobarvne, tudi ogromne kapnike imenitnih oblik. Škocjanskim jamam daje temeljni pečat Velika voda – Reka, ki bučno dere v brzicah, pada v slapovih in se umirja v jezercih ter tolmunih. Šk...

Volčji Potok - Arboretum

Arboretum Volčji Potok se nahaja pri Kamniku. Beseda arboretum pomeni zbirko dreves in grmov, ki je namenjena izobraževanju in raziskovanju. V osnovi je arboretum botanični vrt za lesnate rastline, edini v Sloveniji. V prejšnjih stoletjih je bil graščinska posest, od leta 1882 pa je bil v lasti Ferdinanda Souvana, kasneje pa njegovega sina. Ta je okoli graščine uredil park z ribniki in nasadi eksotičnih dreves. Parku zato pravijo tudi Souvanov park. Graščina je bila med drugo svetovno vojno požgana in porušena. Od leta 1952 je park dodeljen agronomski in gozdarski fakulteti v Ljubljani. Arboretum ima na...

Velika planina

Velika planina je visokogorska planota v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp, kjer je najbolje ohranjeno pastirsko naselje v Evropi. Najbolj običajen in tudi najhitrejši je dostop z žičnico nihalko iz Kamniške Bistrice, kjer je tudi urejeno parkirišče. Ko prispemo na vrh, se lahko z dvosedežnico pripeljemo do Gradišča, od koder nas le malo naprej čaka čudovit razgled na pastirsko naselje, na nasprotni strani pa na visoke vrhove (Grintovec, Skuta, Brana, Ojstrica, Planjava, Lučka Baba, Kamniško sedlo). Na planini je okoli 140 koč in vse so narejene po načrtih staroste velikoplaninskih bajtarjev, arhitekta ...

Vršič

Gorski preval Vršič (1611 m) je najvišji cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah. Prelaz povezuje savsko in soško dolino oziroma Gorenjsko s Trento. Vršič je precejšen del leta zaprt zaradi snega. Cesto preko prelaza so gradili ruski ujetniki med prvo svetovno vojno. Takrat je imel Vršič strateški pomen, saj je omogočal avstrijski vojski lažji dostop na soško fronto in je moral biti prevozen tudi v vseh zimskih mesecih. Na ruske vojne ujetnike, žrtve zaradi snežnega plazu, spominja Ruska kapelica nad cesto med Mihovim domom in Kočo na gozdu. Ruska kapelica je postavljena v opomin in spomin na nesmisel ...