Mangartska dolina je slikovito območje, ki se razprostira v Zahodnih Julijskih Alpah, v bližini Trbiža, nedaleč od naselja Rateče in tromeje med Avstrijo, Slovenijo in Italijo. Dolina se zajeda v središče Mangartske skupine in se postopoma vzpenja od severa proti jugu, kjer konec doline zapira veličastno gorovje Mangart.
Nad zahodnim delom doline se razteza greben z vrhovoma Poldnika in Bukovnica, vzhodni del pa obroblja gorska veriga Ponc, ki zajema Zadnjo Ponco, Srednjo Ponco, Visoko Ponco in Malo Ponco. Konec Mangrtske doline se imenuje Zagače in se zajeda v stene Mangarta in Vevnice. Največji zanimivosti doline predstavljata dve jezeri, ki se imenujeta Mangartski jezeri ali Belopeški jezeri (italijansko Laghi di Fusine). Poznani sta tudi pod imenoma Fužinska ali Klanška jezera. Do slikovitih ledeniških jezer vodi asfaltna cesta, ki se od glavne ceste Rateče – Trbiž odcepi v vasi Pod Klancem (Villa Alta). Od jezer naprej vodi makadamski podaljšek proti zaključku doline. Ob jezeru se nahaja nekaj manjših gostišč in izposojevalnica čolnov, pod vznožjem Visoke Ponce pa je planinska Koča Luigi Zacchi. Dolino jezer so Italijani leta 1971 razglasili za Narodni park Belopeških jezer. Zgornje jezero, ki ima globino 10 metrov, leži na nadmorski višini 929 mnm, spodnje jezero pa na nadmorski višini 924 mnm. Belopeški jezeri sta do leta 1918 ležali na območju zgodovinske pokrajine Kranjske, ki je v grobem zajemala sedanje slovenske pokrajine Dolenjsko, Gorenjsko, Notranjsko in dele Primorske.
Belopeški jezeri sta privlačni za romantične sprehode v vseh letnih časih. Pot okoli jezer je večinoma lepo urejena in primerna tudi za najmlajše. Pri jezerih se začnejo številne planinske poti proti vrhovom Mangartske skupine, ki so večinoma zahtevne.