Drežnica je manjše naselje, ki se nahaja na severozahodnem delu Slovenije in spada v Občino Kobarid. Kraj je razdeljen na Dolenji in Gornji konec. Mimo Drežnice tečeta potoka Ročica in Stopica. Leži na nadmorski višini okoli 560 metrov.
Vas se razprostira na terasi in je z vseh strani obdana z visokimi hribi: na vzhodu Kožjak in Planica, na severovzhodu Krn, na severu greben Krnčice, na severozahodu greben Polovnika s Krasjim vrhom, Pirhovcem in Velikim vrhom ter drugimi ter na jugu Ozben in Volnik. Na zahodnem delu se terasasta dolina odpira proti gori Stol, od katere je deli reka Soča, ki se prav tukaj, pri Kobaridu, izlije iz soteske v širšo dolino. Za Drežnico je značilna posebna arhitekturna podoba. Hiše so nadstropne – kobariškega tipa, zidane in večinoma obrasle z vinsko trto beniko. Stavba je ponavadi ločena od gospodarskega objekta, hlev za živino se običajno nahaja pod stanovanjskimi prostori. Po senožetih in travnikih se nahajajo seniki, imenovani hlevi ter dvojni kozolci – stogi. V Drežnici je do začetka 20. stoletja stala cerkev svetega Jurija, ki so jo porušili in na njenem mestu sezidali novo. Gradnja sedanje cerkve svetega Srca Jezusovega se je pričela leta 1911, končana in blagoslovljena pa je bila naslednje leto. Načrte za cerkev je izdelal graški arhitekt Janez Pascher.
Med Soško fronto v času prve svetovne vojne je sakralni objekt ostal nepoškodovan. Cerkev je triladijska zgradba s pročeljem in vhodnim stopniščem. Dolga je 40 metrov, osrednja ladja je visoka 21 metrov. Zgradba je zelo razčlenjena, z mnogimi triforami in biforami, z izredno členjenim zvonikom, z romarskimi frizi in z mnogimi arhitekturnimi elementi daje videz moderne benediktinske arhitekture. Zvonik je bil na začetku visok le 26 metrov, leta 1986 so ga dokončali in je visok 52 metrov. Fasada je razčlenjena na tri pasove. V spodnjem je stebriščni vhod s tremi arkadami. V srednjem predelu je rozeta. Najvišji del predstavlja trikotno čelo z romarskim frizom in trifornim oknom. Veličastna je tudi notranjost cerkve svetega Srca Jezusovega, na pevskem koru so ene največjih orgel na Goriškem. Glavni oltar je iz različnih kosov marmorja in mozaikov. Najlepši cerkveni okras so barvna okna, ki so delo znane innsbruške delavnice. Cerkev svetega Srca Jezusovega je ena izmed lepših v Sloveniji.
Akademska slikarja Zoran Mušič in Avgust Černigoj sta leta 1942 poslikala celotno cerkev. Meseca marca v letu 1941 je goriška nadškofijska sinoda cerkev razglasila za božjepotno, oktobra pa za baziliko.