Gorjansko je manjše naselje, ki se nahaja približno tri kilometre jugozahodno od večjega kraja Komen. Prvi pisni viri o kraju segajo v srednji vek, ko so se tukaj naselili lastniki samostana iz Rožca. Naslednji lastniki posesti so bili Devinski grofje v 18. stoletju, ki so imeli v lasti župo, ki se je imenovala Gorjansk in v katero so spadale sedanje vasi Gorjansko, Ivanji Grad, Volčji Grad in Brje pri Komnu. Zaradi bližine soške fronte so bili vaščani med prvo svetovno vojno preseljeni, večinoma na Štajersko. V vasi je avstro-ogrska vojska imela svojo bolnišnico, postojanke in večje pokopališče. Velika večina domačinov se je ukvarjala s kamnarstvom. Zaposleni so bili v dveh manjših kamnolomih v okolici vasi, kjer so pridobivali rdeč kamen ter v kamnolomu v Nabrežini.
Največje zanimivosti v kraški vasici so župnijska cerkev sv. Andreja na placu, spomenik žrtvam med drugo svetovno vojno, rojstna hiša bratov Štrekelj ter avstro-ogrsko vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. Dr. Karel Štrekelj je bil publicist, zbiratelj narodnega blaga in jezikoslovec, njegov brat Anton pa kmetijski strokovnjak. V spomin Karlu Štreklju vsako leto poteka podelitev Štrekljeve nagrade. Na pomanjkanje vode na tem območju nas opozarjajo vodnjaki, zbiralnik vode z napajalnimi koriti za živino in vaški kal. Zbirnik vode z napajalnimi koriti je primer arhitekturne in tehnične dediščine, ki naj bi bil narejen leta 1906, da so napajali živino. Vaščani so vodo speljali preko lovilca in zidanega kanala v peskolovce, od tam pa se je voda prelivala v cisterno z okoli 650 m3 prostornine. Okolica Gorjanskega ima številne makadamske poti in zato je vasica primerna izhodiščna točka za kolesarjenje in pohodništvo.