Kostanjevica pri Novi Gorici je zanimiv kraj, kjer se na razglednem griču nahaja frančiškanski samostan in cerkev. Ogledamo si lahko tudi grobnico Bourbonov in samostansko knjižnico, za kateri že več kot 200 let skrbijo očetje frančiškani.
Cerkvico je leta 1623 dal zgraditi grof Matija Thurn, dve leti kasneje pa so ob cerkvi naredili še manjši samostan. Prvi varuhi cerkve in samostana so bili karmeličani. Leta 1781, ko je bila Kostanjevica v polnem razcvetu, so karmeličane pregnali po odloku Jožefa II. V letu 1811 so jo dali v varstvo frančiškanom, ki jo upravljajo še sedaj. Cerkev je bila porušena med prvo svetovno vojno, njena obnova pa je potekala v letih od 1924-29. Cerkev odlikujejo bogate štukature. V glavnem delu velikega oltarja je v pozlačenem okvirju podoba Marije z Jezusom. Fresko je naslikal Leonardo Rigo. Marijino kronanje, ki je na svodu ladje, pa je naredil furlanski slikar Giovanni Moro. Posebnost kostanjeviške cerkve so številne nagrobne plošče.
V samostanu je tudi znamenita knjižnica, ki ima ime po p. Stanislavu Škrabcu (1844-1918), ki je največji slovenski jezikoslovec-slovenist 19. stoletja. V knjižnici je okoli 16.500 knjig in največja dragocenost je 30 inkunabul oziroma prvotiskov. Še posebej je pomembna prva slovenska slovnica Zimske urice, ki jo je leta 1584 napisal Adam Bohorič in ima avtorjevo lastnoročno posvetilo. Knjižnica je zaradi svojih neprecenljivih dragocenosti od leta 1952 zgodovinski in kulturni spomenik. V letu 1998 so jo popolnoma prenovili po načrtih arhitektinje Elze Pavšič. V grobnici v samostanu so pokopani ostanki zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Bourbonov, med njimi je tudi zadnji francoski kralj Karel X. Celotni predel Kostanjevice z znamenitostmi (grobnica Bourbonov in cerkev, samostan s knjižnico) je od leta 1985 razglašen za arhitekturni in umetnostni spomenik.