Vipavski Križ - Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Frančiška Asiškega

Vipavski križ je zanimiva vasica, ki se nahaja na griču sredi Vipavske doline. Območje vasi lahko razdelimo na tri dele, ki so plac, gase in grad. Prvotna prazgodovinska naselbina je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1252, razcvet pa je kraj doživel po letu 1532, ko je dobil mestne pravice. Sočasno z utrjevanjem naselja na vzhodnem delu griča so Thurni leta 1478 začeli graditi grad in ga v manj kot petdesetih letih tudi dogradili.
Leta 1606 se je v gradu naselil Herman Attems vom Kreutz. Attemsi so kmalu po svojem prihodu postavili kapucinski samostan in cerkev sv. Frančiška Asiškega, ki so jo posvetili leta 1637. Kapucini so v Vipavski Križ prišli na prošnjo grofa Attemsa, da bi zatrli ostanke protestantizma. Cerkev krasi velik lesen oltar in nad njim freske Simona Ogrina. Ob strani visi znamenita slika Slava svete trojice, ki jo je leta 1668 naslikal brat Osvald. Je eno največjih platen iz 17. stoletja pri nas. Največji slovenski pridigar Janez Svetokriški je v tem samostanu napisal večino svojih pridig. V njem je bogata knjižnica, vendar se je mnogo knjig porazgubilo zaradi večkratnih selitev.
Pred vhodom v samostan je na pročelju cerkve vzidana plošča in spomenik, ki sta posvečeni slavnemu pridigarju in grb grofov Turnov, ki je bil prenešen iz gradu v samostan.
Zgradba s cerkvijo je zaokrožila pravokotnik z zaprtim atrijem, ki ga obkroža notranji hodnik na vseh štirih straneh. Samostan je bil zadnji urbanistični poseg v Vipavskem Križu.