Vipavski križ je vasica, ki se nahaja na griču sredi Vipavske doline. Vipavski križ je eden izmed najbolj dragocenih in pomembnih spomenikov kulturne dediščine, ki je tudi pod spomeniškim varstvom. Območje vasi lahko razdelimo na tri dele, ki so plac, gase in grad. Prvotna prazgodovinska naselbina je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1252, razcvet pa je kraj doživel po letu 1532, ko je dobil mestne pravice.
Sočasno z utrjevanjem naselja na vzhodnem delu griča so Thurni leta 1478 začeli graditi grad in ga v manj kot petdesetih letih tudi dogradili. Leta 1606 se je v gradu naselil Herman Attems vom Kreutz. Attemsi so se delili na tri veje: Graške, Goriške in Svetokriške.
Najstarejša renesančna utrdba v naših krajih je že ob zasnovi ustrezala takratnim strogim vojaškim predpisom. Do 3 metre debelo obzidje so na vogalih podpirali okrogli stolpi z velikimi strelnimi linami za topove. Vrata so bila še dodatno utrjena z dvižnim mostom. Notranja podoba gradu je veliko prijaznejša. Potegnjene osi nadstropnih oken in pritličnih vrat delujejo lahkotno in zračno. Eleonora Attems je estetsko zaokrožila prostor leta 1758, ko je na dvorišču postavila vodnjak. Morda so severni del gradu najprej podkletili zaradi vojaških potreb, kasneje pa so graščaki tu zbirali vinsko desetino.
Z zmanjševanjem vojaške nevarnosti so prevzeli meščani v uporabo tudi prostor med gradom in starim naseljem. Tu so si najbogatejši meščani postavil nove hiše. Dva niza razkošnih hiš oklepata ambiciozno zastavljen širši trg, ki skriva gospodarska poslopja na južni strani. Bogataška četrt je povsem ločena od starega naselja, do katerega vodi le ozek prehod skozi stara vrata utrdbe.