Mesto Ajdovščina je kulturno in gospodarsko središče Vipavske doline. Razteza se pod robom Trnovskega gozda ter ob sotočju potokov Hubelj in Lokavšček. Staro mestno jedro ima zavite in ozke ulice ter je stisnjeno v meje nekdanjega mestnega obzidja. Na zahodnem robu mesta je športno letališče.
Ajdovščina je znana po tem, da ima ohranjeno skoraj čisto strnjeno obzidje iz rimskega obdobja s štirinajstimi stolpi. Mesto se je dolga stoletja razvijalo izključno znotraj tega obzidja. Poznorimska postojanka Castra je kastela poligonalne oblike s stolpi, ki so okroglega tlorisa. Obzidje ima okoli štiri metre širok temelj. Od stolpov je najbolje ohranjen tisti, ki leži v severovzhodnem obzidju. Njegov antični del se je ohranil do višine sedmih metrov, s srednjeveško dozidavo pa meri 22 metrov. Rimljani so utrjen vojaški tabor pričeli graditi okoli leta 270. Obzidje je bilo namenjeno obrambi pred Germani in drugimi ljudstvi, v času bojev med zahodnimi in vzhodnimi rimskimi vladarji pa je postalo zadnja pregrada med obema cesarstvoma. Pomen postojanke je v času barbarskih vpadov v 5. in 6. stoletju povsem upadel. V južnem območju starega jedra, kjer je danes tržnica, se nahajajo ostanki rimskih term. Rimljani so dajali velik pomen zdravju in higieni, kopališča pa so bila tudi družabna shajališča.
Na območju Ajdovščine z bližnjo okolico se nahajajo izvir Hublja, naravno okno Otlica na robu Trnovskega gozda, koča Antona Bavčerja (1242 m), Mali Golak (1495 m), ki je najvišji vrh Trnovskega gozda. Izvir Hublja je eden izmed najbolj imenitnih kraških izvirov na stičišču flišne Vipavske doline in apnenčastega Trnovskega gozda.