Ajdovščina je kulturno in gospodarsko središče Vipavske doline. Leži pod strmim robom Trnovskega gozda in ob sotočju potokov Hubelj in Lokavšček. Je sedež občine Ajdovščina in najmočnejše industrijsko središče Vipavske doline.
Staro, strnjeno pozidano mestno jedro ima zavite, ozke ulice in je stisnjeno v meje nekdanjega mestnega obzidja. Mesto zajema še nekdanjo vas Šturje in več zaselkov. Nova dela se nahajata predvsem ob nekdanjem zaselku Trnje in ob cesti proti Novi Gorici. Južno od mesta je po drugi svetovni vojni nastalo industrijsko središče. Na zahodnem robu je športno letališče. Na vzpetini Gradišče je bilo v 1. tisočletju pr. n. š. železnodobno naselje, utrjeno z zidom in okopom. Na predelu današnjega mesta so odkrili ostanke poznorimske postojanke Castra, kastela poligonalne oblike s stolpi okroglega tlorisa. Ostanki so ohranjeni skupaj z delom term. Ajdovščini dajejo posebno zanimivost prav obnovljeni rimski stolpi in lepo ohranjena pročelja meščanskih zgradb. Poleg Pilonove galerije so v Ajdovščini še tri galerije ter muzej z arheološko zbirko in zbirko fosilov. Veno Pilon (1896-1970) je bil znani slikar, fotograf in grafik. Središče mesta predstavlja Lavričev trg, ki se razprostira sredi starega mestnega jedra. Park Ajdovščina se nahaja ob cerkvi Janeza Krstnika, z Gregorčičevo ulico na eni strani in drevoredom Lokar na drugi strani. V cerkvi se nahaja ena najbolj znanih in najstarejših upodobitev križevega pota v Sloveniji. Avtor je bil domačin Anton Cebelj (1722-1774), znani cerkveni baročni slikar. Park v Ajdovščini ima lepo lokacijo, ki zagotavlja klopi za počitek in senco v vročih poletnih dnevih.
Na tem območju se nahajajo spomenik NOB, stavba Občine Ajdovščina, osnovna šola ter kip posvečen Arturju Lokarju, ki je bil krajevni notar. Spomenik je posvečen padlim vojakom med drugo svetovno vojno. Postavili so ga 22. julija 1954.