Ajdovščina - Muzej

Ajdovščina je manjše mesto v osrednjem delu Vipavske doline v občini Ajdovščina. Nad Dolino se dvigujejo planote Nanos, Hrušica in rob Trnovskega gozda. Na južnem delu dolino od Krasa ločijo Vipavski griči. Na zahodu se Dolina zaključi z Goriško ravnjo.

Ajdovščina leži ob sotočju potokov Lokavščka in Hublja. Je sedež občine Ajdovščina. Lavričev trg, ki je mestno središče, je sredi starega mestnega jedra. Župnijska cerkev je posvečena Janezu Krstniku, v njej so slike slikarja domačina Antona Cebeja. V muzejski zbirki Ajdovščina sta obiskovalcem na ogled dve stalni zbirki: razstava fosilov ajdovskega zbiratelja in ljubiteljskega geologa Stanislava Bačarja ter arheološka razstava Fluvio Frigido – Castra – Flovius – Ajdovščina, na kateri je predstavljena poselitev naselja od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka. Muzejska zbirka spada v okvir Goriškega muzeja, ki pokriva območje enajstih občin. Muzej ima deset muzejskih zbirk, ki so Grad Kromberk, Grad Dobrovo, Vila Bartolomei v Solkanu, Vojaški stražarski stolp v Vrtojbi, Spominska hiša Alojza Gradnika in Ludvika Zorzuta v Medani, Muzejska zbirka Sežana, zbirka Kolodvor, zbirka Miren, Spominski muzej heroja Mihajla v Šempasu in zbirka Ajdovščina.

Stalna arheološka razstava predstavlja poselitev mesta od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka. Najstarejša naselbina se je nahajala na naravno zavarovanem skalnem platoju Školj severozahodno od Ajdovščine. V obdobju Rimljanov so se prebivalci preselili v nižino, in sicer v bližino državne ceste Aquileia – Emona. Na predelu sedanjega ajdovskega mestnega središča je v prvih treh stoletjih stala cestna postaja Fluvio Frigido, ki je dobila ime po mrzlih vodah. V drugi polovici 3. in v 4. stoletju je cestna postaja dobila videz vojaškega tabora, varovanega z obrambnim zidovjem in s 14 stolpi. Rimljani so ga poimenovali Castra. Vse do 5. stoletja je tabor ohranil pomembno vlogo pri obrambi vzhodne državne meje. Vipavska dolina z Ajdovščino je bila v 6. in 7. stoletju vključena v langobardsko vojvodstvo. Zgodnjesrednjeveški prebivalci so si v zavetju nekdanje trdnjave postavili domove. Slovensko ime so naselju dali Slovani po naselitvi proti koncu prvega tisočletja.

Stalna razstava fosilov vsebuje številne zanimive fosile, med drugim so na ogled primerki okamnelega nanoplanktona, mahovnjakov, serpulidov, alg, školjk, polžev, hidrozojev, koral in fosiliziranih rastlin, ki so živeli na predelu Slovenije pred 17 in celo 310 milijoni let.