Col je manjše naselje, ki spada v Občino Ajdovščina. Največji krajevni znamenitosti sta cerkev svetega Lenarta in spomenik vodovodu Gora. Del naselja nad cerkvijo je Hrastova gorica, del pod cesto do šole proti Višnjam pa Orešje.
Orešje predstavlja najstarejši del Cola in je verjetno dobil ime po orehih. Hrastova gorica nosi ime po hrastih, ki so nekdaj tam uspevali. Med znamenitostmi v naselju in okolici so tudi izvir v Orešju z zbiralnikom, bivša žaga, gostilna Tratnik, zadružni dom, obrat Alpine, Osnovna šola Col, vodnjak ob osnovni šoli, snežna jama na Malem polju, dvestoletna trta dišečka v Orešju, športni center Lipov gaj, grad Podvelb, grad Trilek, žičnica in skladišče Avstro-ogrske vojske, Avstrijske utrdbe prve svetovne vojne in korito v Grahovniku. Vas je nastala na prometni povezavi, ki je vodila iz Aquileja (današnjega Ogleja) do Emone (danes Ljubljane). Na pomembno vlogo Cola v obrambnem sistemu kažejo utrdbe na Štrancah, Riženberku in Šturmaniku. Predstavljale so utrjeno obrambno črto, ki naj bi varovala rimsko cesarstvo pred vdorom barbarskih plemen. Narejene so bile iz neobdelanega kamna in brez malte (suhi zid). Tudi v znani bitki pri mrzli reki je Col predstavljal njeno neposredno zaledje. O Colu neposredno priča omemba v urbarju 4. oktobra leta 1345. V srednjem veku je baron Flaschenfeld dal na Colu postaviti grad. Zgrajen je bil tako, da je preoboka cesto in omogočil popolno zaporo prometa proti Hrušici. Prav po tem oboku se je vas na začetku imenovala Podvelb. Obok so podrli leta 1840. Današnje ime Col pa spominja na pobiranje deželne doklade na blago colnine (carine), ki so ga tukaj mimo prevažali proti Idriji in Logatcu. Preden pridemo iz Ajdovščine na Col, se na desni strani ceste nahajajo podirajoči se zidovi starega gradu Trilek in njegov dobro ohranjeni stolp. Grad je bil last grofov Trilek, nato pa plemičev Abramsbergov, ki so bili iz Šturij.
V njihovi lasti je bila graščina do smrti zadnjih stanovalcev gradu. Od takrat pa nezadržno propada. V prejšnjem stoletju so na vrtu gradu Trilek našli rimski miljni kamen, posvečen Juliju Odpadniku, izdelan iz sivega lokalnega apnenca.