Župnijska cerkev svetega Lenarta stoji na pobočju v severnem delu naselja Col ob cesti. Do nje vodijo kamnite stopnice. V tlorisu si sledijo prezbiterij, ki ima na vzhodni strani prizidano zakristijo, ladja in zvonik, ki je vključen v fasado. Cerkev se v pisnih virih prvič omenja leta 1499.
Leta 1751 je bila na Colu ustanovljena kaplanija. Srednjeveška cerkev se je nahajala na pokopališču južno od vasi. Prvi kaplan in beneficiat na Colu Lovrenc Prinčič ji je dal leta 1759 prizidati nov zvonik. Leta 1895, ko je bila ustanovljena župnija, so pričeli na drugi lokaciji graditi večjo cerkev v neorenesančnem slogu, ki je bila končana do posvetitve leta 1905. Leta 1937 so staro cerkev porušili. Cerkev svetega Lenarta je sezidana na tlorisu v obliki grškega križa. Južni in severni krak sta podaljšana z oltarno travejo. Prezbiterij je ravno zaključen. Glavna cerkvena fasada je razdeljena v tri osi. Osrednjo os predstavlja rahlo izstopajoč zvonik, ki spodaj uokvirja glavni portal, zgoraj pa predira nakazano trikotno čelo fasade. Zvonik je zaključen s kamnitim konzolnim vencem in čebulasto streho, ki nakazujeta na lokalno stavbarsko tradicijo. V notranjosti pilastri delijo z oprogami stene in obok v pole. V vsaki poli se nad okni v potlačen banjasti obok zarezujejo sosvodnice. V stranskih krakih ustvarjajo sosvodnice izgled križnega oboka. Med ladjo in prezbiterijem je pilastrski slavolok. Neorenesančni veliki oltar tabernakeljskega tipa, ki je posvečen svetemu Lenartu, je bil izklesan iz marmorja okoli leta 1900. Nad menzo se nahaja predela s tabernakljem, ki ga pokriva polkupola s križem. V nišah ob polkupoli se nahajata angela iz mavca, ob oltarju pa kipa svetega Metoda in svetega Cirila iz belega peščenjaka. V oltarno steno je vzidan marmorni okvir s preklado in pilastri. V okvirju je slika svetega Lenarta, ki je delo Henrika Dejaka iz leta 1905. Novi daritveni oltar je delo Emila Fijavša iz leta 1979. V stranskih krakih sta stranska oltarja Srca Jezusovega in Matere Božje v obliki neorenesančne edikule. Izdelana sta bila iz marmorja in kamna v začetku 20. stoletja.
Marijin kip spremljata kipa svete Lucije in svetega Frančiška Ksaverja, kip Srca Jezusovega pa figuri svetega Alojzija Gonzage in svetega Jožefa. Na levi strani slavoločne stene je razpelo s Križanim, ki nosi letnici 1897 in 1923. Pod korom stoji kamnit renesančni kropilnik iz stare cerkve, ki ima napis in letnico 1607.