Okolica Ajdovščine je znana po mnogih kulturnih in naravnih znamenitostih, od katerih najbolj izstopajo samo mesto Ajdovščina, izvir Hublja, Vipavski Križ ter Log pri Vipavi s cerkvijo Matere božje.
Ajdovščina je gospodarsko, kulturno in industrijsko središče Vipavske doline. Nahaja se ob sotočju potokov Hubelj in Lokavšček ter leži pod strmim robom Trnovskega gozda. Ajdovščina ima razgibano in bogato zgodovinsko preteklost. Iz rimskih časov se je ohranilo obzidje s štirinajstimi stolpi Castra. Mesto se je dolga stoletja razvijalo izključno znotraj tega obzidja. Poznorimska postojanka Castra je kastela poligonalne oblike s stolpi, ki so okroglega tlorisa. Obzidje ima okoli štiri metre širok temelj. Od stolpov je najbolje ohranjen tisti, ki leži v severovzhodnem obzidju. Njegov antični del se je ohranil do višine sedmih metrov, s srednjeveško dozidavo pa meri 22 metrov. V pritličju zgradbe nove tržnice in na majhnem trgu si lahko ogledamo stare rimske terme. Središče starega mestnega jedra predstavlja Lavričev trg. V bližini je cerkev svetega Janeza Krstnika, kjer se nahaja ena izmed najbolj znanih in najstarejših upodobitev križevega pota v Sloveniji, ki je delo domačina Antona Cebeja. Izvir Hublja se nahaja približno tri kilometre iz Ajdovšine.
Reka Hubelj vre na dan iz številnih lukenj kraškega podzemlja, ki so bolj ali manj dostopne. Izvir Hublja je še posebej zanimiv ob visoki vodi, ki pada iz višje ležečih bruhalnikov v mogočnih slapovih. Pogled na razpenjeno vodo, ko prišijo kaplje z nadmorske višine okoli 240 metrov do mostu, ki je 40 metrov nižje, je čudovit. Izvir Hublja je eden glavnih kraških izvirov v Vipavski dolini, pomemben tudi zaradi svoje neoporečnosti in čistosti, saj sodi med najbolj pitne vode v dolini. Ob zgornjem toku Hublja so že v 16. in 17. stoletju delovale kovačije za železo in fužine. Ob Hublju se je v tistem času razvijalo pravo industrijsko središče, ki je zametek današnje ajdovske industrije. Vipavski križ je slikovita vasica, ki leži na gričku sredi Vipavske doline. Križ je eden izmed najbolj dragocenih in pomembnih spomenikov kulturne dediščine, ki je tudi pod spomeniškim varstvom. Z obzidjem so ga Goriški grofje obdali že leta 1482. Območje vasi lahko razdelimo na tri dele, ki so plac, gase in grad.
Cerkev Matere božje iz leta 1619 se nahaja na ravnici ob glavni cesti v Logu pri Vipavi. Velja za eno največjih in najstarejših romarskih cerkva na Primorskem. Ob cerkvi je spomenik huzarju Pavlu Rostasu, madžarskemu poveljniku, ki je padel v hudih bojih z Napoleonovo vojsko.