Ajdovščina - Ostanki rimskih term

Ajdovščina je zgodovinsko mesto, ki se nahaja v osrednjem predelu Vipavske doline. Leži ob sotočju potokov Lokavščka in Hublja ter pod strmim robom Trnovskega gozda. Je sedež občine Ajdovščina.

V Ajdovščini se je ohranilo skoraj povsem strnjeno rimskodobno obzidje s štirinajstimi stolpi. Rimljani so utrjen vojaški tabor, ki je bil vključen v obrambni sistem vzhodnih meja rimskega cesarstva, pričeli graditi približno okoli leta 270. Utrdba ima tloris, ki je v obliki nepravilnega mnogokotnika. Široka je 160 metrov, v dolžino meri 220 metrov, celoten obseg je okoli 600 metrov. V okoli tri metre in pol debelo obzidje je vključenih štirinajst okroglih stolpov. Stolpi s kvadratnimi temelji so bili visoki najmanj šest metrov. Razdalje med njimi so različne, najbolj pogosto med 30 in 34 metri. Okoli obzidja je potekal tri metre širok jarek. Vhod v utrdbo je bil na zahodni strani, med stolpoma številka 1 in 2. Notranji del utrdbe je zaradi kasnejših rušenj, prezidav in novejših pozidav dokaj slabo poznan. Raziskani sta bili dve lokaciji, pod blagovnico Nanos in na mestu Bratinove hiše. Odkriti so bili ostanki rimskih term, več zgradb in kanalizacije. Ostanki manjših rimskih term se nahajajo v južnem delu starega mestnega jedra, na predelu sedanje tržnice. Rimljani so velik pomen pripisovali zdravju in higieni, kopališča pa so bila tudi družabna shajališča. Forum je bil verjetno na območju sedanjega glavnega mestnega trga. Grobišče, ki se nahaja zahodno ob obzidja, je v večini uničeno. Znanih je le okoli 20 žarnih oziroma skeletnih grobov.

Znana je zgodovinska bitka, ki je leta 394 potekala med upornikom in poganom Evgenijem ter rimskim cesarjem Teodozijem in je navdihnila mnoge rimske pesnike. Zmago cesarja je odločila ajdovska burja, ki je preusmerila puščico in tako zlomila moč nasprotnika.