Komen je naselje ob križišču poti proti Vipavi, Sežani in Novi Gorici. Zaradi svoje ugodne prometne lege je Komen z zaselkom Jablanec postal osrednje naselje na Komenskem Krasu. V pisnih virih se prvič omenja leta 1247. Pomembno gospodarsko, upravno, kulturno in politično središče je naselje postalo proti koncu 19. stoletja, ko so se razvile mnoge obrtne dejavnosti, trgovine, gostinstvo in upravne funkcije. Komen je v času med obema svetovnima vojnama postal znan kot pomemben turistični kraj, kamor so na nedeljske izlete in počitnice prihajali meščani iz Trsta, Tržiča in Benetk.
V Komnu so naslednje znamenitosti: župnijska baročna cerkev sv. Jurija, osrednji trg s kulturnim domom in spomenikom padlim žrtvam v narodnoosvobodilnem boju in v izgnanstvu, nekdanja Vila Storici – sedaj zdravstvena postaja, gozdni park Cirje – sprehajalna učna pot in gozdna pot in avstro-ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne v gozdu Draga. Komen se nahaja na rahlo dvignjeni planoti, ki ga na severnem delu obdajajo višje vzpetine Lipnik, Kočnik in Sv. Martin.
Središče vasi je osrednji trg, kjer je spomenik padlim v NOB in v izgnanstvu ter kulturni dom. Na mestu današnje župnijske cerkve sv. Jurija je bila nekdaj manjša gotska župnijska cerkev, ki so jo porušili, ko je postala premajhna in nato v letu 1768 zgradili novo cerkev v baročnem slogu. Ob cerkvi sv. Jurija se nahaja samostojen zvonik, ki je oglejskega tipa. Ob njem je stara šola, kjer imajo prostor kulturno-umetniška društva. Vilo Storici je leta 1934 zasnoval znani arhitekt Maks Fabiani. V bližini vile se začne gozdni park Cirje, kjer lahko vidimo tudi spomenik zadnjemu pogozdovalcu okolice naselja Avgustu Kafolu, pil, kale in ostanke pokopališča iz časa prve svetovne vojne. V dolnjem predelu Komna si lahko ogledamo kal Luže, kjer lahko uživamo ob čudovitem razgledu na naselje in njegovo bližnjo okolico. Komnu pripada tudi cerkev Marije Device Obršljanske, do katere lahko pridemo po levem odcepu približno kilometer pred vasjo Tomačevica. Cerkev je s freskami leta 1728 poslikal Giulio Quaglio. Nekdaj je bila znana kot božja pot.