Dravograd je geografsko središče Koroške. Leži ob sotočju Drave z Mislinjo in Mežo oziroma na stičišču njihovih dolin. Drava deli Dravograd na dva bregova, povezana z hidroelektrarno in mostovi. Hidroelektrarna Dravograd predstavlja prvi objekt dravske verige v Sloveniji. Graditi so jo pričeli Nemci med drugo svetovno vojno leta 1941 ter jo končali leta 1944 z dvema vgrajenima agregatoma. Graditi so jo začeli zaradi potreb po električni energiji za vojaško industrijo. Hidroelektrarna Dravograd je, poleg sočasno grajene avstrijske Elektrarne Labod, prva v Evropi s stebrno izvedbo. Začela je delovati že leta 1944 z dvema od prvotno načrtovanih treh turbin. Aprila 1945 so zavezniška letala elektrarno močno poškodovala. Po vojni se je začela intenzivna obnova, ki se je končala šele leta 1955, ko je bila vgrajena tretja turbina. Dravograjsko jezero je akumulacijsko jezero na reki Dravi. Nastalo je po letu 1943, potem ko so med drugo svetovno vojno zgradili jez hidroelektrarne Dravograd. Poseg je močno vplival na bogat rastlinski in življenjski svet ob strugi reke Drave. Trajalo je kar nekaj desetletij, da si je narava opomogla. Površina se je postopoma razvila v močvirje s trstičjem in otoki, kjer so redke rastlinske in živalske vrste spet našle svoj življenjski prostor. Danes je jezero ornitološki rezervat. Ob jezeru so do sedaj našli že več kot 160 različnih rastlinskih vrst. Najbolj znana je trstika, ki tvori obsežna trstišča na plitvinah in obrežjih. Med trstiko spomladi zacveti vodna perunika, ki jezero odene v rumeno barvo. Zelo pestra je favna vodnih mehkužcev ter vodnih in obvodnih žuželk. Ribe imajo ob plitvinah jezera pomembna drstišča, zato potrebujejo čisto vodo. Celotni tok reke Drave je izrednega pomena za ohranjanje ptic. Reka je s svojimi akumulacijskimi jezeri največje prezimovališče ptic v Sloveniji. Ob Dravograjskem jezeru pa si zavetje poišče več kot 150 različnih vrst ptic. Raznolikost rastlinskih in živalskih vrst ter pestrost močvirskih bivališč uvrščajo Dravograjsko jezero med naravovarstveno najpomembnejša mokrišča v Sloveniji. Na reki Dravi je zelo priljubljeno čolnarjenje. Pred izgradnjo mostov so bili čolni poleg brodov pomembno prevozno sredstvo za prevoz čez reko oziroma po njej. Danes ima čolnarjenje predvsem rekreacijsko-turističen pomen.