Poletno gledališče Križanke veljajo za eno najbolj akustičnih in kakovostnih prizorišč za prireditve na prostem v Sloveniji. Nekdanji samostanski prostori so z edinstveno prenovo, ki jo je zasnoval arhitekt Plečnik, postali eden osrednjih prireditvenih prostorov v Ljubljani.
Križanke, ki se nahajajo na levem bregu Ljubljanice, so bile zgrajene kot obsežen samostanski kompleks. Bile so sedež nemškega viteškega reda, ki se je v Ljubljani naselil v 13. stoletju. Plečnik je izvedel prenovo v letih 1952 do 1956 in se pri njej zgledoval po načelih renesančnih arhitektov. Zoisova cesta, ki se imenuje tudi Graben, teče po obrambnem jarku, ki je obdajal srednjeveški Novi trg. Plečnik jo je oblikoval v dveh fazah: v 20. letih je uredil pločnike, postavil piramido in zasadil drevored. V 50. letih pa je uredil park ob Križankah, dodal spomenik Antonu Aškercu in oblikoval iztek Križevniške soteske, ozke srednjeveške ulice ob Križankah. Plečnik je ob prvi ureditvi Zoisove leta 1927 pločnik zaradi pomanjkanja denarja tlakoval le v pasu hojnice – namesto takrat običajnega kamna je uporabil cenejše betonske plošče, prihranek pa je namenil za druge posege. Obstoječi kostanjev drevored je zamenjal z javori in hrasti. V točko prevoja Zoisove v Šentjakobski most je postavil piramido, ki je bila nadomestilo za prvotno načrtovani spomenik Žigi Zoisu. Piramida je bila na začetku obrasla z bršljanom, tako kot večina ostalih Plečnikovih piramid.
Ob urejanju kompleksa Križank leta 1956 je arhitekt v vogal Emonske in Zoisove postavil spomenik Antonu Aškercu, ki je delo kiparja Nikolaja Pirnata. Iztek Križevniške soteske je zaznamoval s portalom porušene Smoletove hiše, vhod v Fakulteto za arhitekturo pa z baldahinom.