Lendava je najvzhodnejše mesto v Sloveniji, ki se razprostira tik ob meji z Madžarsko. Leži pod obronki vinorodnih Lendavskih goric, ob reki Ledavi. Nad mestom stoji Grad Lendava iz 12. stoletja, v katerem so muzejski prostori.
Cerkveni trg se nahaja v samem mestnem središču. Trg s cerkvijo svete Katarine in kipi svetega Florijana, svetega Štefana ter Antona Martina Slomška predstavlja duhovno središče Lendave. Lendavska fara je do leta 1777 spadala k zagrebški nadškofiji, nato pa k sombotelski škofiji. Po koncu prve svetovne vojne je postala del mariborske škofije, danes pa spada pod škofijo Murska Sobota, ki je bila ustanovljena leta 2005. Prvo mestno cerkev, ki je bila zgrajena v 12. stoletju, so uničili Tatari. V 16. stoletju je Janos Banffy v severnem predelu mesta dal sezidati samostan in ob njem cerkev, ki so jo uničili Turki. Ta objekt je bil verjetno veličasten in razkošen, saj celo Narodna galerija v Budimpešti hrani štiri cerkvene reliefe.
Na tem območju je že pred cerkvijo svete Katarine stala cerkev, ki jo je dal postaviti Kristof Banffy leta 1608 v spomin na boje proti turškim vpadom. Kot zavetnik cerkve je rodbina Esterhazy na območju današnje cerkve zgradila najprej manjšo, potem pa v letih med 1749 in 1751, današnjo cerkev svete Katarine. Cerkev v baročnem slogu je leta 1751 posvetil Franc Tauzy, zagrebški škof. Cerkvena notranjost je iz štirih predelov. Pred prezbiterijem je razširjena kot prečno stoječa ladja. Tukaj sta dva stranska oltarja poznobaročnega sloga. Glavni oltar krasi slika svete Katarine Aleksandrijske iz leta 1888, ki je delo italijanskega mojstra Felixa Barazuttia. Oltar obdajajo štirje veliki svetniki: sveti Ambrož, sveti Avguštin, sveti Urban in sveti Gregor Veliki. Med stranskimi oltarji izstopa oltar svetega križa.
Na Cerkvenem trgu pred cerkvijo stojijo trije kipi: svetega Štefana, prvega madžarskega kralja, svetega Florjana, ki je zavetnik Lendave ter prvi Slovenec, blaženi škof Anton Martin Slomšek.