Metlika - Metliški grad

Metlika ima zanimivo staro mestno jedro, ki je središče zakladnice kulturne dediščine Bele krajine. Staro jedro ima tri trge, kjer se nahaja farna cerkev sv. Nikolaja, Slovenski gasilski in Belokranjski muzej, Metliški grad ter veliko rojstnih hiš znanih Metličanov. Metlika predstavlja kulturno, upravno in gospodarsko središče severovzhodnega območja Bele krajine. Metliški grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1456, toda po svoji zasnovi je dokaj starejši. V obrambi Kranjske pred turškimi vpadi v 15. in 16. stoletju je skupaj z mestom igral ključno vlogo. Stavbo je v letih 1705 in 1790 prizadel pož...

Prilozje - Ribnik

Prilozje je manjša vasica, ki se razprostira v bližini mesta Metlika. Ribnik Prilozje se uvršča med eno izmed osrednjih naravnih znamenitosti v občini Metlika. Poleg ribnika so le-te še reka Kolpa, ki je najbolj južna reka v Sloveniji, steljniki, razgledni hrib Veselica nad Metliko, Bečka jama blizu Slamne vasi in vasica Krašnji vrh z razglednim stolpom. Ribniki pri Prilozju so bili nekdaj v lasti gospostva Gradac. Nastali so iz nekdanje prostrane sklenjene vodne površine, ki je na franciscejskem katastru še jasno zarisana kot enotno vodno telo. Gojenju rib sta danes namenjena vzhodni in osrednji ribn...

Metlika - Mestni trg

Mesto Metlika je kulturno, gospodarsko in upravno središče severovzhodnega območja Bele krajine. Kraj pod Gorjanci je bil naseljen že v času prazgodovine. Mestne pravice je Metlika dobila leta 1365. Močno je bila zaznamovana v času turških vpadov in obema svetovnima vojnama. Metlika je doživela največji razcvet konec 19. stoletja, ko so ustanovili prvo požarno brambo na Slovenskem, prvo hranilnico in posojilnico ter prvo čitalnico na Dolenjskem in v Beli krajini. Najbolj slikoviti del mesta predstavlja staro mestno jedro, ki je središče zakladnice kulturne dediščine pokrajine. Staro jedro ima tri trge...

Podzemelj - Kopališče

Naselje Podzemelj se nahaja v bližini Metlike na obmocju Bele Krajine, ki je najbolj južna pokrajina v Sloveniji. Bela Krajina je znana po cudoviti naravi reke Kolpe, belih belokranjskih nošah ter belokranjskih dobrotah. Podzemelj je majhno grucasto naselje, ki se v pisnih virih omenja že leta 1297. Razprostira se pod razglednim gricem Kucar, ki je najbolj pomembno belokranjsko arheološko najdišce. Naselje je poznano po Kampu Podzemelj, ki se nahaja tik ob reki Kolpi. Kamp se uvršca med manjše in najbolj urejene kampe v Sloveniji. Vsa mesta za kampiranje so prostorna in se razprostirajo na ravni travn...

Izvir reke Krupe

Reka Krupa izvira jugovzhodno od naselja Semič sredi kraškega ravnika Bele krajine. Na površje prihaja v močnih kraških izvirih izpod 30 metrov visoke, značilno tektonsko prelomljene skalne stene. Izvir je po vodnatosti največji v Beli Krajini. Reka je v kraški ravnik vrezala dokaj izrazito, na določenih mestih kanjonsko strugo. Po okoli treh kilometrih se Krupa izliva v reko Lahinjo. Višinska razlika med izvirom in izlivom reke je šest metrov, kar je nekdaj omogočalo delovanje žag in mlinov. Rečno območje je bilo poseljeno že v obdobju prazgodovine, o čemer pričajo najdbe iz prazgodovinskega naselja ...

Grad Gradac

Grad Gradac se nahaja v naselju Gradac, v občini Metlika v Beli krajini. Grad stoji v dobro zavarovanem okljuku reke Lahinje. Do gradu pelje pot, ki se iz glavne ceste odcepi pri trgovini. Do njega pridemo čez lesen most, ki gre preko nekdanjega obrambnega jarka. V pisnih virih je bil grad Gradac prvič omenjen leta 1326 kot Gräcz. Na začetku je verjetno služil kot utrdba proti Turkom. Bil je v lasti italijanske plemiške družine grofov Thurn-Valsassina, dokler ni leta 1692 prešel v posest Burgstallov, ki so bili tudi lastniki gradu Krupa in Pobrežje. Naslednji lastnik je bil Jurij Gusič, ki je gradu pust...

Otok - Letalo DC-3

Letalo DC-3 se nahaja v Beli Krajini, v bližini ceste Metlika – Črnomelj. Je na robu travnika ob cesti za vasico Otok. Ostarelo letalo Jugoslovanske ljudske armade je vidno s ceste in lahko dostopno. Vojaška različica letala DC-3 je stalno na ogled, vendar notranjost letala ni dostopna. Zraven je možno tudi parkirati. Postavili so ga kot spomin belokranjskim in ostalim slovenskim zasilnim partizanskim letališčem v času bojev med drugo svetovno vojno. Angleži, Rusi in Američani, ki so bili zavezniki, so med vojno z letališča v Otoku odpeljali ogromno žena, otrok in starcev na osvobojeno ozemlje, ranjene ...