Novo Mesto je gospodarsko, kulturno, upravno in industrijsko središče Dolenjske. Leži na križišču pomembnih prometnic jugovzhodne Slovenije v gričevnati Novomeški kotlini. Reka Krka, ki tukaj vijuga v treh zaporednih okljukih, je izoblikala troje pomolov.
Slikovito staro mesto jedro se razprostira nad levim bregom srednjega, skalnatega pomola, druga dva pomola sta zaraščena z gozdom. Na vzhodu je Ragov log, na zahodu pa Portoval. Na prelomu 19. stoletja v 20. stoletje se je mesto razširilo na desni rečni breg. Novemu Mestu daje značilno podobo sedem gričev, ki so naslednji: Marof, Kapiteljski hrib, Ragov log, Mrvarjev hrib, Recljev hrib, Na Drski in Grm. Jedro mestnih znamenitosti tvorijo slikoviti Breg, frančiškanska cerkev s samostanom, stara gimnazija, nekdanja kresija, kapiteljska cerkev vrh griča, Križatija in številna obeležja. Kettejev drevored predstavlja od leta 1891 eno od najbolj pomembnih javnih zelenih površin v Novem mestu. Je dvostranski obcestni drevored, ki je obdan s klopmi. Dolg je okoli 1500 metrov. Velja za eno najlepših sprehajališč v mestu in najdaljši drevored v Sloveniji. V njem uspeva okoli 370 divjih kostanjev, ki so jih zasadili po letu 1900. Drevored je dobil ime pesniku slovenske moderne, Dragotinu Ketteju (1879-1899). Hiša Kettejev drevored 7 je pritlična, temeljito predelana zgradba. V njej je kot osmošolec v letih 1897 in 1898 v sobici na desni strani stanoval Dragotin Kette in ustvarjal svoja največja dela. Na to spominja spominska plošča s posvetilom. Hiša predstavlja pomemben spominski objekt in memorialno dediščino.
Kettejev drevored poteka čez grič Marof, prazgodovinsko naselbino iz prvega tisočletja pred našim štetjem. Drevored se pričenja na križišču med Rozmanovo in Seidlovo ulico. Vodi mimo mesta ter se zaključi v stiku s Kočevarjevo cesto v Bršljinu.