Novo mesto je prestolnica Dolenjske. Mesto je upravno, kulturno, gospodarsko, versko, športno in izobraževalno središče Dolenjske. Vojvoda Rudolf IV. Habsburški je leta 1365 ustanovil mesto, ki ga je poimenoval kar po sebi Rudolfswerth (Rudolfovo pristanišče). Ljudje so ga pa že od vsega začetka imenovali Novo mesto. Mesto je bilo obdano s številnimi obrambnimi stolpi in obzidjem. Turki ga kljub mnogim obleganjem niso nikoli zavzeli, saj je bila reka Krka najboljša obramba. Staro mestno jedro je krožne oblike in ima polmer okoli 250 metrov. Jedro stoji na skalnatem polotoku, ki je najbolj izrazito na območju Brega. Hiše so postavljene okoli pravokotnega mestnega trga. Obliva ga čudovita zelenkasta reka Krka, ki teče tu v treh zaporednih rečnih zavojih. Med njimi je troje pomolov. Na srednjem pomolu stoji Novo mesto, druga dva prerašča gozd, na vzhodu Ragov log, na zahodu pa Portovald. Ragov log je delno preurejen v park in je od leta 1955 povezan z levim bregom Krke po leseni brvi. Začne se za Kandijskim mostom in se konča pri vasici Rogovo. Gozdič Ragov log je sprehajalna in tekaška oaza, ki privablja mnoge prebivalce Novega mesta, saj je blizu mestnega središča. Na razglednem griču Marof, ki se nahaja nasproti mestnega polotoka, je bilo utrjeno prazgodovinsko naselje v prvem tisočletju pred Kristusom. Kostanjev ali Kettejev drevored sledi nekdanji glavni prometni vpadnici v mesto in poteka čez prazgodovinsko naselbino Marof. Povezuje mesto s sosesko Bršljin in je dolg okoli 1500 metrov. Njegov nastanek sega v čas po letu 1900, ko je bila opuščena cesta čez Marof. Zasajenih je bilo 370 dreves. V letu 1992 se je začela obnova drevoreda, saj je bil zaradi starosti in neprimernega vzdrževanja v slabem stanju. Vitalna stara drevesa so sanirali in izvedena je bila nadomestna zasaditev večine propadlih dreves. Tukaj je danes urejeno mestno sprehajališče s klopmi in prelepim razgledom na mesto na Krkinem obrežju. Dvostranski obcestni drevored divjih kostanjev je zavarovan kot spomenik oblikovane narave.