Podzemelj je manjše naselje, ki se nahaja v bližini mesta Metlika in spada v istoimensko občino. Kraj se prvič omenja v letu 1279. V bližini se nahaja kamp Podzemelj, ki se razprostira ob čudoviti reki Kolpi. Le-ta je najbolj južna reka v Sloveniji in je poznana po svoji neokrnjenosti in čistosti.
Ob naselju stoji razgledni hrib Kučar, katerega območje je bilo poseljeno že v prazgodovinskem obdobju, kar je razvidno iz ostankov nasipov na južnem vrhu hriba. Na severnem vrhu hriba so našli poznoantični naselbinski kompleks, ki je obsegal več stanovanjskih stavb, krstilnico in dve cerkvi. V obdobju antike je naselbino obdajalo obzidje. V halštatskem času je bilo na tem območju eno od največjih železnodobnih selišč v večjem južnoalpskem prostoru. Odkrili so ostanke kovačnice, več stavb in topilnico železove rude.
V tistem času so umrle pokopavali v gomile, ki so jih odkrili ob vznožju Kučarja. Večinoma so grobove odkopali že pred prvo svetovno vojno, izkopanine pa so nato prepeljali v Narodni muzej v Ljubljani in Naravoslovni muzej na Dunaju. Iz obdobja Rimljanov se je ohranil rimski nagrobnik, ki je bil posvečen bogu Silvanu. Naselje je bilo poseljeno tudi v srednjem veku, o čemer priča Janez Vajkard Valvasor, ki je opisal cerkev sv. Martina. Stavba naj bi bila sezidana že pred letom 1228. V začetku 16. stoletja je vasica spadala pod gradaško gospostvo in je imela okoli deset kmetij.
V kraju z bližnjo okolico predstavljajo zanimivosti baročna cerkev sv. Martina, osnovna šola, gasilski dom, manjša trgovina, gostišče, kamp Podzemelj ob reki Kolpi s kopališčem in gostinskim objektom, športno letališče Prilozje, ribnik Prilozje in ostalo. Cerkev predstavlja središčni del vasi, od nje pa vodi cesta na hrib Kučar, ki je pod spomeniškim varstvom. Na vrhu hriba so se ohranili ostanki cerkvice iz 4. stoletja. Po slikovitem hribu se razprostirajo številni vinogradi in značilne belokranjske zidanice. Kamp Podzemelj v poletnem času obiščejo številni domači in tuje gostje, saj je idealna točka za preživljanje prostega časa.