Izvir reke Krupe

Reka Krupa izvira jugovzhodno od naselja Semič sredi kraškega ravnika Bele krajine. Na površje prihaja v močnih kraških izvirih izpod 30 metrov visoke, značilno tektonsko prelomljene skalne stene.

Izvir je po vodnatosti največji v Beli Krajini. Reka je v kraški ravnik vrezala dokaj izrazito, na določenih mestih kanjonsko strugo. Po okoli treh kilometrih se Krupa izliva v reko Lahinjo. Višinska razlika med izvirom in izlivom reke je šest metrov, kar je nekdaj omogočalo delovanje žag in mlinov. Rečno območje je bilo poseljeno že v obdobju prazgodovine, o čemer pričajo najdbe iz prazgodovinskega naselja Moverna vas in edina znana paleolitska jamska postaja v Beli krajini Judovska hiša. V srednjem veku je imel veliko gospodarsko vlogo za Belo krajino grad Krupa na desnem bregu reke. Okoli kilometer od izvira se nahaja znamenita baročna cerkev Svete Trojice na Vinjem Vrhu. Pred izlivom reke v Lahinjo pa je nekdanja je romarska cerkev žalostne Matere božje v Kloštru. Izvir reke Krupe je do leta 1983 predstavljal edini primerni vir za regionalno zajetje, vendar do njega ni prišlo zaradi onesnaženosti. Leta 1997 je bila reka Krupa z varovanim območjem razglašena za naravni spomenik in območje Natura 2000. Zalednje reke so obrobje visokih dinarskih hrbtov Radohe, Kočevskega Roga in celo Gorjancev ter plitvi kras z vrtačastim površjem in kraškim ravnikom. V zaledju je več kraških ponikalnic: Rečica pri Vrčicah, Bajer v Rožnem Dolu, Ponikve pod Mirno goro in Reka na Gorjancih. Izvir reke je edino znano nahajališče jamske školjke kuščerjeve kongerije na predelu Slovenije, tukaj pa so še druge endemne vrste jamskih polžev in človeška ribica.

Izvir Krupe in okolica veljata za izjemno kulturno in naravno dediščino semiške občine in Bele krajine. Območje ob reki ima tudi pomemben turistični, rekreacijski in vzgojno-izobraževalni pomen ter odpira nove razvojne priložnosti prebivalcev.