Mitrov tempelj, svetišče rimskega sončnega boga, se nahaja odmaknjen in skrit v gozdiču Judovje nad vasjo Rožanec. Relief, posvečen bogu Mitri, je bil vklesan v steno opuščenega antičnega kamnoloma ob koncu 2. stoletja. Mitraizem, prastara perzijska vera, je v Rimu v 3. stoletju skoraj postal državna vera. Kamnolom je v kraški dolinici, ki jo obdajajo več metrov visoke skalne stene. Mitrej v Rožancu je primer klasične upodobitve Mitrovega darovanja, ko Mitra, klečeč na bikovem hrbtu, ubija mogočno žival. Po legendi je Mitri, rojenemu iz skale, krokar prinesel stvarnikov nasvet, naj za odrešitev na zemlji ujame in daruje belega bika. Ko je to storil, je iz razlite bikove krvi nastalo rastlinstvo, iz njegovega semena pa živalstvo. K umirajočemu biku se vzpenjajo njegov spremljevalec pes ter kača in škropijon. Slednji želita kot poosebitvi sil zla uničiti porajajoče se življenje na zemlji. Prizor žrtvovanja spremljajo poosebitvi sonca in lune, simbola svetlobe in teme, ter svečenika Cautopates in Cautes. Arheološko izkopavanje je pokazalo, da je bil originalni antični nivo prostora ob reliefu 75 cm nižji, ostanki kurišča pa pričajo, da so pri nekaterih obredih uporabljali tudi ogenj. Spomenik v zadnjih letih zaradi mahov, lišajev in kislega dežja hitro propada. Mitraizem je vera, ki je temeljila na cikličnem menjavanju življenja in smrti, na boju med dobrim in zlom ter na moči odrešenjske daritve. Izvira iz prastarih verovanj Perzije in predstavlja vmesni člen na poti iz politeizma k monoteizmu. Ob podpori posameznih cesarjev so ga iz bližnjega vzhoda po rimski državi razširili trgovci, vojaki in uradniki. Obredi, ki so bili prežeti z mistiko, so se odvijali v zaprtih skupinah izključno moških posvečencev. Verovanje je v drugi polovici 2. stoletja in v 3. stoletju doseglo največji razmah in ob podpori cesarjev skorajda postalo državna vera. V pozabo je začelo toniti po letu 313, ko je cesar Konstantin priznal krščanstvo. Ob koncu 4. stoletja je bilo skupaj z drugimi starimi nekrščanskimi verstvi prepovedano, svetišča pa najpozneje tedaj načrtno uničena. O verovanju pričajo le ohranjeni spomeniki. Pisni viri so redki, saj posvečenci o njem niso pisali. V Sloveniji so mitreji ohranjeni še na Ptuju, kjer jih je bilo vsaj pet. Če se želite še malo sprehoditi, vodi urejena pot od templja navzgor. Ta nas v približno petih minutah pripelje do osamljene cerkvice svetega Jurija.