Jamnik - Cerkev sv. Primoža in Felicijana

Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Jamniku zaradi izjemno slikovite lokacije uvrščamo med naše najkvalitetnejše kulturne spomenike. Stoji na koncu pomola, ki je v času turških vpadov služil tudi kot neutrjena signalna postaja, vidna po vsej gorenjski ravnini. Cerkveno arhitekturo sestavljajo pravokotna ladja, tristrano sklenjeni prezbiterij in ob ladjo prislonjeni zvonik s piramidasto streho. Pročelje ladje z renesančno – baročno poslikavo v obliki grafitno sivih vogalnikov skriva starejše, še srednjeveško jedro, prezbiterij s talnim zidcem pa je tudi navzven ohranil gotski videz, čeprav so tudi na nje...

Kamp Šobec

Kamp Šobec spada med največje slovenske kampe. Uvršča se v najvišjo kategorijo petih zvezdic in ima modro zastavo, ki je simbol visokega ekološkega standarda in dobre sanitarne urejenosti plaže. Odprt je od Velike noči do 30. septembra. Nahaja se v bližini avtoceste Jesenice - Ljubljana, tri kilometre pred čudovitim Bledom in približno dvajset kilometrov od karavanškega predora. Priporočajo ga kamping klubi in evropski avto moto. Kamp Šobec leži v borovem gozdu med reko Savo Dolinko in majhnim jezerom, ki se imenuje Šobčev bajer in je umetnega izvora. Pred kampom se nahaja Mokrišče Šobec. Kamp Šobec se ...

Radovljica - Staro mestno jedro

Pri vstopu v staro jedro nas pričaka poznosrednjeveški obrambni jarek, ki je bil v zadnjih letih obnovljen. Na osrednjem mestnem trgu se na vsaki strani nahajajo lepo vzdrževane srednjeveške in renesančne meščanske stavbe. Pomembne so naslednje: rojstna hiša Antona Tomaža Linharta, ogled je mogoč le od zunaj, Vidičeva hiša iz leta 1634, Lectarjeva hiša, v kateri je najstarejša radovljiška gostilna, graščina, cerkev sv. Petra, župnišče z renesančnimi in baročnimi freskami na pročelju, Malijeva hiša, Šivčeva hiša, spomenik Josipini Hočevarjevi, ki ga je leta 1908 izklesal domačin Josip Pavlin in srednjeve...

Pusti grad

Pusti grad se nahaja na razgledni vzpetini v Lipniški dolini. Grad je poznan tudi pod imenoma Lipniški grad in grad Waldenberg. Od zadnjih hiš v naselju Zgornja Lipnica je oddaljen le okoli sto metrov. Do ruševin nekdaj mogočnega gradu se lahko povzpnemo peš iz Zgornje Lipnice, Lancovega ali Kamne Gorice, iz Radovljice pa nas do njega pripelje Naravoslovna učna pot Pusti grad. Prvi pisni zapisi o gradu izhajajo iz prve polovice 13. stoletja. Nastanek gradu je tesno povezan s plemiško rodbino Ortenburžanov, ki so bili najmogočnejša rodbina na Koroškem in Kranjskem. Leta 1256 je Lipniško posestvo pripadlo...

Kamna Gorica

Kamna Gorica je manjše gručasto naselje, ki spada v občino Radovljica. Nahaja se v Lipniški dolini pod obronki gozdnate Jelovice. Za naselje so značilni številni mostički in vodni kanali (lesene rake) potoka Lipnica, zato ga imenujejo tudi Male Benetke. Kamna Gorica je slikovito fužinarsko naselje, ki se je razvijalo skupaj z bližnjo Kropo. V pisnih virih se omenja od 15. stoletja pod imenom Steinpüchel. Glavna dejavnost je bilo ročno žebljarstvo, ki je potekalo v kovačnicah ali vigenjcih. Proizvodnja preko 100 različnih vrst žebljev ni bila več obnovljena po velikem požaru v letu 1828. Kamno Gorico zaz...

Radovljica - Graščina

Baročna graščina se nahaja na Linhartovem trgu v starem mestnem jedru Radovljice. Zasnova nekdanje srednjeveške utrdbe sega v 14. stoletje, ko sta bili graščina in ozemlje mesta v posesti koroške plemiške rodbine Ortenburg. Po letu 1418 je prešla v roke celjskih grofov in nato v letu 1458 pod Habsburžane, ki je bila ena največjih in najstarejših vladarskih dinastij v Evropi. V drugi polovici 16. stoletja je bila pod upraviteljstvom protestantskega grofa Dietrichsteina prvič prezidana in razširjena. Največji gradbeni posegi in širitve pa so sledile pod grofi Thurn-Valsassina, ki so graščino razširili še ...

Radovljica - Čebelarski muzej

Čebelarski muzej se nahaja v starem mestnem jedru Radovoljice. Čebelarski muzej je v prvem nadstropju baročne graščine. Muzej predstavlja bogato tradicijo čebelarstva v Sloveniji, ki je pomenilo pomembno kmetijsko panogo v 18. in 19. stoletju. Najbolj znani čebelar z radovljiške ravnine je bil Anton Janša, ki je bil učitelj čebelarstva na dvoru Marije Terezije. Čebelarski muzej je razdeljen na likovni in tehnični del. V likovnem delu si lahko ogledamo znane poslikane panjske končnice, ki so izjemen primer ljudske umetnosti. Tehniški del muzeja predstavlja čebelarsko orodje, najbolj tipična čebelja biv...